Razstavni program 2023

Stalne zbirke

• Tomislav Brajnović: Umetnik živi muzej
  Stalne zbirke, kapela in muzejska dnevna soba, 28. 9. 2022-31. 8. 2023
  
  Kustosinja: Saša Nabergoj
  
  V stalnih zbirkah Loškega muzeja se s 16 deli predstavlja hrvaški konceptualni umetnik Tomislav Brajnović, ki se v svojem več kot štiridesetletnem opusu ukvarja z večnimi temami ideologije, religije, obstoja in smisla človeštva, umetnosti, vloge umetnika v družbi.
   
• Iz muzejskih depojev: Ive Šubic

  Stalna umetnostnozgodovinska zbirka, 23. 4. 2022–7. 5. 2023

  Kustosinja: Petra Čeh

  Z izborom enajstih izmed 93 del Iveta Šubica (1922–1989) iz zbirk Loškega muzeja smo lani obeležili 100. obletnico rojstva enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja na Škofjeloškem. Razstavljamo nabor risb, slik in grafik; večinoma gre za partizanske motive dražgoške bitke, kolon in kurirjev ter podobne teme iz druge svetovne vojne. Pomemben del predstavljajo tudi krajine, ki so največkrat idealizirane podobe umetnikovega rojstnega kraja, Poljanske doline ali okoliških hribov. Med risbami hranimo tudi osnutke za nekatere javne spomenike.

• Fokus
  Razstavni projekt Fokus je namenjen predstavljanju novih muzejskih pridobitev, izbranih predmetov iz depojev ali dodatni obdelavi in osvetlitvi določenih eksponatov iz stalne zbirke. Stalni Fokus je razstavni kotiček ob glavnem vhodu, tik pred vstopom v muzejske zbirke, premični pa se seli po muzeju, saj vsako leto pozornost usmerimo na nekaj predmetov, ki so sicer del stalnih zbirk. Izbran posamičen predmet tako izpostavimo, opremimo z dodatnimi informacijami in ponudimo drugačen pogled na predstavljeno temo. To je tudi način mikroposodabljanja stalnih zbirk, z dodatno osvetlitvijo posamičnih delov namreč dodajamo druge poudarke in odpiramo nove možnosti interpretacije.
  
  V letu 2023 bodo predstavljene kopije srednjeveških stenskih poslikav iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki jih muzej hrani že vse od ustanovitve: dopasna podoba Jožefa iz prizora Kristusovega rojstva iz cikla Marijinega življenja (začetek 14. stoletja), Judežev poljub iz cikla s prizori Kristusovega trpljenja (začetek 15. stoletja) in glava svete Marjete s poslikave s štirimi priprošnjicami v sili (iz sredine 15. stoletja). Naslednji Fokus bo predstavil knjigo iz leta 1695 Freywillig auffgesprungener Granat-Apffel dess christlichen Samaritans avtorice Eleonore Marie Rosalie, kneginje Eggenberg. Gre za knjigo iz nekdanjega škofjeloškega uršulinskega samostana in je pomemben vir za preučevanje samostanske zdravstveno-farmacevtske dejavnosti. En Fokus bo posvečen raziskavi novo pridobljene slike Iveta Šubica Mlinar iz leta 1963. Oktobrska postavitev pa bo napovedala razstavo o 19. stoletju na Loškem v Galeriji na gradu; izpostavljena bo tema iz vsakdanjega življenja med 1803 in 1914. Premični Fokus bo na arheološki zbirki osvetlil vsakdanje življenje prebivalcev Starega gradu pod Lubnikom - Wildenlack oz. Divja Loka, ki je bil eden od treh srednjeveških gradov, zgrajenih za obrambo Škofje Loke in loškega gospostva.
   
• Knjižnica dr. Ivana Tavčarja (zbirka starih knjig)
  nova stalna zbirka, december 2023
  
  Kustosinji: Simona Žvanut

  S postavitvijo nove stalne zbirke starih knjig - Knjižnice dr. Ivana Tavčarja - bomo obeležili 100-letnico smrti tega izjemno pomembnega pisatelja, politika in gospodarstvenika iz Poljan nad Škofjo Loko.

  Knjižnica, ki sta jo zakonca Tavčar ustvarjala in uporabljala na Dvorcu Visoko, obsega 600 naslovov, od tega je nad 200 antikvarnih izdaj. Te že zaradi svoje starosti veljajo za kulturni spomenik in so del naše pisne kulturne dediščine, npr. rokopisni učbenik filozofije Institutiones Universae Philosophiae iz leta 1778 (gre za unikat v slovenskem merilu, ki je dolgo veljal za izgubljenega), Freywillig auffgesprungener Granat-Apffel dess christlichen Samaritans avtorice Eleonore Marie Rosalie, kneginje Eggenberg iz leta 1695 (vir za preučevanje samostanske zdravstveno-farmacevtske dejavnosti), Georgica Curiosa aucta oder Adeliches Land Leben iz leta 1715/1716 (priročnik za višje stanove za vodenje svojih posesti in družine, gre za posebno vrsto literature v nemško govorečih deželah) itn.

  Predstavitvi življenja in dela dr. Ivana Tavčarja in njegove žene, politične aktivistke in humanitarke Franje Tavčar sta v muzeju namenjeni dve razstavni sobi, v katerih pa zaradi stiske s prostorom in konservatorskih razlogov ni mogoče razstaviti še knjižnice. Ta pa nudi izjemno dragocen vpogled v intelektualno in duhovno življenje Ivana in Franje Tavčar, ki njuno muzejsko predstavitev dopolnjuje in hkrati razširja ustaljeno predstavo o njiju. V knjižnici je recimo presenetljivo malo knjig s pravnega področja, medtem ko najdemo Robinsona Crusoeja razsvetljenskega avtorja Daniela Defoeja, številne antične pisce, ženske revije, kuharice ter knjige o astronomiji in naravoslovju. Knjižnica priča o njuni široki izobrazbi, raznolikih zanimanjih, spremljanju aktualnega družbenega in kulturnega dogajanja v svetu ter izrisuje podobo dveh zanimivih intelektualcev tedanjega časa v našem prostoru.

  Nova postavitev stalne zbirke starih knjig bo vključena v naš pedagoško-andragoški program, saj načrtujemo posodobitev učnih ur iz literarne zgodovine - dr. Ivan Tavčar in vodstva za odrasle. Urejena in očiščena zbirka bo na voljo tudi raziskovalcem, saj je bil interes v preteklih letih že izkazan, vendar neustrezni pogoji raziskovalnega dela niso omogočali.

Galerija na gradu

• Ive Šubic - ilustrator in kulturni delavec
  19. 10. 2022-7. 5. 2023
  
  Kustosinja: Petra Čeh

  Ilustratorski opus Iveta Šubica, ki je bil do sedaj pretežno neraziskan, je ob slikarskem in grafičnem najobsežnejši. Od leta 1945 je izšlo 96 leposlovnih del, največ za otroke in mladino. Ob tem je Šubic ustvaril tudi izjemno veliko ilustracij za različne učbenike in revije, kot so Ciciban, Borec, Kurirček, Pionirski list in Pil, ter za druge književne zvrsti.

  V prvem delu razstave je z izborom ilustracij iz 70 literarnih del kronološko predstavljen razvoj Šubičevega ilustratorskega sloga. Ob tem s sopostavljanjem originalnih ilustracij in knjig osvetljujemo tudi razvoj povojnega založništva in tiskarstva na Slovenskem. Z osnutki in načrti je v posebnem poglavju prikazano nastajanje ilustracij vse od zamisli pa do knjige. Večina originalnih ilustracij, tudi številne skice in risbe, je ohranjenih, medtem ko so nekateri, predvsem najstarejši izvirniki izgubljeni ali celo uničeni. Na razstavi jih zato nadomeščajo knjige ali reprodukcije. Drugi del razstave je posvečen umetnikovemu širšemu kulturnemu delovanju. V njem izpostavljamo njegove manj znane javne aktivnosti, društveno dejavnost, spomenike, nagrade in podobno.

  Umetnikov stoti jubilej, ki bi ga praznoval v letu 2022, zaokrožamo s spremljevalno razstavo v stalni umetnostnozgodovinski zbirki Iz muzejskih depojev: Ive Šubic z njegovimi znanimi slikami, grafikami in risbami, ki jih hrani Loški muzej.

  Razstava je del sodelovanja s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec (KGLU) in Muzeji radovljiške občine, Radovljica. V KGLU bo v prilagojeni obliki postavljena junija 2023, septembra 2023 pa v Šivčevi hiši v Radovljici.
   
• Marjan Žitnik: oblikovalec za vse čase
  14. junij-oktober 2023
  
  Kustosa: Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković

  Multimedijska pregledna razstava življenjskega opusa Marjana Žitnika, enega izmed najbolj dejavnih industrijskih oblikovalcev pri nas, je nadgradnja monografije Marjan Žitnik - industrijski oblikovalec, ki je izšla konec leta 2022. Loški muzej je namreč leta 2021 z Marjanom Žitnikom sklenil dogovor, da v zameno za strokovno monografijo muzeju preda svoj 50-letni opus, s čimer je muzej pridobil svojo prvo zbirko s področja industrijskega oblikovanja. Razstava bo retrospektiva in kritično ovrednotenje opusa izredno produktivnega in raznovrstnega oblikovalca in s tem tudi vpogled v stroko, osredotočila pa se bo na več vsebinskih sklopov: svetila (za zavzemajo velik del opusa, od začetkov profesionalne kariere v podjetju Iskra Zmaj, preko študija na ALUO, vse do samostojnega delovanja), oblikovanje tehničnih naprav (medicinski pripomočki, elektrotehnika …), vsakdanji predmeti (embalaža, pohištvo itd.), izdelki kot rezultat sodelovanja na Kolonijah Iveta Šubica in dejavnost v Združenju umetnikov Škofja Loka (na kolonijah je Žitnik oblikoval predmete z visoko emocionalno vrednostjo), delo industrijskega oblikovalca skozi oči Marjana Žitnika (prikaz procesa dela - razvoj izdelka od začetka do konca - skice, komentarji ...). Na grajski vrt bomo postavili tudi leseno igralo kot eksponat in v uporabo obiskovalcem.
  
  Loški muzej je leta 2021 z Marjanom Žitnikom sklenil dogovor, da v zameno za strokovno monografijo, ki smo jo pripravili v letu 2022, muzeju preda svoj 50-letni opus. Muzej tako dobiva svojo prvo zbirko s področja industrijskega oblikovanja, ki je na Škofjeloškem sicer izjemno.

• Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od 1803 do 1914
  29. november 2023-2. junij 2024
  
  Kustosi: Biljana Ristić (vodja projekta), Sara Šifrar Krajnik, Mojca Šifrer Bulovec

  Razstava z naslovom Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914 začenja tam, kjer se je Pavle Blaznik, zgodovinar in avtor dela Škofja Loka in loško gospostvo 973-1803, ustavil. Ob širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem, etnološkem in splošno družbenem kontekstu bomo pobliže predstavili posamezne tematske sklope, ki se nanašajo na zgodovino Škofje Loke in njenega širšega območja (nekdanjega loškega gospostva). S tem bomo skušali lokalno območje in njegove razvojne poteze umestiti v kontekst velikih evropskih tokov. Razstava bo tematsko predstavila izbrane teme: industrijo, kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo in ljudska medicina, družabno življenje in društveni utrip, cerkveno življenje, izseljevanje, oblačilno kulturo, upravno ureditev itd.

  Poleg bogatega arhivskega, časopisnega in fotografskega gradiva ter razstavljenih predmetov bomo v razstavo vključili tudi videovsebine z razlago posameznih pojmov.

  Razstavo bomo zasnovali na način, da bo vsaj delno dostopna tudi ranljivim skupinam. Med razstavljenimi predmeti bo nekaj takih, ki se jih bodo slepi in slabovidni lahko dotaknili, za slepe načrtujemo še prevod krajših besedil v Braillovo pisavo. Za ljudi s težavami z branjem bomo razstavna besedila prilagodili za lahko branje, videovsebine na razstavi pa bomo opremili s slovenskimi podnapisi.

  Več o razstavi in spremljevalnemu programu razstave lahko najdete tukaj.

Okrogli stolp na Loškem gradu

Okrogli stolp je namenjen predstavljanju naših projektov, manjšim razstavam in drugim dejavnostim, ki jih pripravljamo zlasti v sodelovanju z lokalno skupnostjo, inštitucijami ter umetnicami in umetniki. S tem želimo razširjati muzejske vsebine, preizkušati raznolike razstavne prakse in se odzivati na pobude iz lokalnega okolja.

• Crngrob naokrog - zakladnica freskantstva
  februar-14. 5. 2023
  
  Na razstavi, ki je bila prvotno na ogled v crngrobški cerkvi, sopostavljamo dvanajst poslikav iz različnih obdobij od konca 13. do sredine 19. stoletja, med drugimi tudi tri kopije iz poslikav v severni ladji, ki jih hrani Loški muzej, in reprodukcijo snete Sv. Ane Samotretje Mojstra Bolfganga, katere original se nahaja v depoju Narodne galerije v Ljubljani.
   
• Bienale tekstilne umetnosti BIEN
  31. 5.-10. 8. 2023

  Leta 2020 vzpostavljeno redno sodelovanje, v okviru katerega skupaj z BIEN-ovimi umetniki in kustosi razmišljamo o dediščini, ohranjanju in trajnosti s pomočjo in zaradi tekstila. Eden od letošnjih raziskovalnih fokusov so motivi in tapiserije Franceta Miheliča. Okrogli stolp bo glavni razstavni prostor, tekstilne intervencije pa bodo umeščene v grajski zaprti vrt, grajski park, Škoparjevo hišo, lipov drevored in muzejsko dnevno sobo.

  Sodelujoči: Zavod Carnica, Layerjeva hiša, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za dizajn Univerze na Primorskem, Gorenjski muzej, Rokodelski center DUO Škofja Loka.
   
• Razslikovanja
  september-december 2023

  Razslikovanja so razstava fotografij Škofje Loke in okolice, ki jih je Tone Mlakar posnel v iz 50. in 60. letih 20. stoletja, ter istih motivov oz. pogledov, ki jih je leta 2022 posnela francoska prostovoljka Ophélie Chapuis. Dopolnjujejo jih besedila, ki na kratko povzamejo zgodovino upodobljenega objekta ali bistvene spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih 70 letih. Gre za enega od projektov, ki jih pripravljamo med pregledovanjem in digitaliziranjem leta 2019 odkupljenega Mlakarjevega 50-letnega fotografskega arhiva. Razslikovanja so bila najprej predstavljena na družbenih omrežjih Facebook in Instagram.

Galerija Ivana Groharja

V Galeriji Ivana Groharja nadaljujemo serijo Sodobne tendence. Vsakoletna serija petih razstav skuša s premišljeno postavitvijo, dobro podučenimi receptorji/informatorji, spremljevalnim programom s poudarkom na umetniku in predstavitvi njegovih procesov dela ter galerijskim listom z besedilom kustosa celovito in natančno predstaviti fenomen interdisciplinarnosti sodobno umetniških praks in razbijati predsodke do sodobne umetnosti. Dva umetnika oz. razstavna projekta vsako leto izberemo skupaj z Združenjem umetnikov Škofja Loka.

Kustosa: Boštjan Soklič, Saša Nabergoj

• Goran Tomčić: Pompom mreže Škofja Loka
  25. 1.-12. 3. 2023
  
  Razstava Pompom mreže Škofja Loka je prostorska instalacija v Berlinu živečega hrvaškega umetnika Goran Tomčića. Gre za prvo celovito razstavno predstavitev dolgoročnega (procesualnega) participativnega projekta z naslovom Pompom mreže, v okviru katerega umetnik od leta 2015 v sodelovanju s publiko vzpostavlja trenutne situacije in prostorske instalacije po celem svetu, do sedaj v Splitu, Novigradu, Hvaru, Benetkah, Berlinu, Potsdamu, Lizboni, Cape Coastu, Elmini in New Yorku.
   
• Nataša Šušteršič Plotajs: V harmoniji z naravo
  22. 3.–14. 5. 2023
   
• Erik Mavrič: Na poti
  24. 5.–9. 7. 2023
   
• Herman Gvardjančič: Stanje stvari
  19. 7.–10. 9. 2023
   
• Nika Oblak in Primož Novak: Video svet
  20. 9.–12. 11. 2023
   
• Izložbe domišljije
  december-14. 1. 2024