Rog izobilja

+3

Rog izobilja (starogrško κέρας Ἀμαλθείας keras Amaltheias “rog Amaljete”, latinsko Cornu Copiae “rog obilja”) je v sodobnih upodobitvah in razumevanju rogu podobna pletena košara, ki so jo v preteklosti tradicionalno uporabljali predvsem v zahodni Aziji in Evropi za transport in hrambo pravkar pobranega sadja in darov narave. Obstaja tudi možnost (in posredni dokazi), da so rog obilja uporabljali tudi pri nabiranju grozdja oziroma trgatvi. Rogu podobne pletene košare so ljudje v preteklosti nosili povezane na hrbet ali okrog trupa, da so razbremenili roke, ki so bile pomembne za nabiranje.

V klasični antiki je bil rog izobilja simbol rodovitnosti, obilja, radodarnosti, prehrane, bogastva in sreče kakor tudi upanja in usmiljenja. Najpogosteje je bil upodobljen kot velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi, zrnje ali oreščki. Postal je simbol številnih bogov, mitoloških bitij in personifikacij grško-rimskega mitološkega sveta. Med temi so: Dioniz (grški bog trgatve, vinarstva, vina, plodnosti, sadovnjakov in sadja, vegetacije, norosti, razposajene objestnosti, praznovanja in gledališča) – rimski Bakh, Demetra (boginja setve in poljedelstva ter zavetnica zakona in otrok) – rimska Cerera, Tihe (boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo) – rimska Fortuna, Zemlja (Gaia), Obilje, Stanovitnost, Sreča.

Izvor simbola in pomena roga izobilja je treba iskati v številnih zgodbah o njem v grški mitologiji. V eni zanimivejših se je grški vrhovni bog Zevs (rimski Jupiter) kot majhen otrok igral z rogovoma koze (nimfe) Amalteje, ki ga je hranila s svojim mlekom in ga skrivala na gori Ida na grškem otoku Kreta. Ker je bil pri svoji igri nepreviden oziroma se ni zavedal svoje božanske ali nadnaravne moči, je kozi po nesreči odlomil rog. Zevs je Amaltejo po neljubem dogodku potolažil in ji obljubil, da se bo odlomljen rog v prihodnje vedno napolnil z vsemi plodovi in sadeži, ki jih ima najraje in si jih bo zaželela, kar ji bo zagotavljalo neprekinjeno preskrbo s hrano. S pomočjo zapisane zgodbe je rog izobilja postal simbol razsipavanja božjih darov in zmožnosti izpolnitve želja slehernika.

Druga zgodba ali legenda, ki je najbolj razširjena in jo lahko zasledimo tudi v Ovidovih Metamorfozah, je zgodba o borbi Herakleja (rimski Herkul) z rečnim božanstvom Ahelojem, ki je poosebljal enega največjih in najstarejših veletokov v Grčiji. V žaru boja, ki sta ga bíla za lepo Dejanejro, je Heraklej Aheloju, ki se je spremenil v bika, odlomil rog in ga tako premagal. Aheloj je Herakleja moledoval za odlomljen rog in mu v zameno ponudil rog koze Amalteje.

Tudi kasnejša slovanska mitologija pozna simbol roga izobilja. Po nekaterih prepričanjih je rog izobilja simbol boga Svetovida (tudi Svantenvida), ki je bil bog vojne in prepira, poosebljal pa je tudi sonce, izobilje, rodnost in plodnost zemlje. Rog izobilja je imel pomembno vlogo tudi pri slovanskih (verskih) obredih. V t. i. župah (najmanjša politična in verska enota slovanske družbe) so Slovani postavljali svetišča, kjer so bili postavljeni štirje idoli (poosebljali so enega od slovanskih bogov). Po dva idola skupaj sta predstavljala rodoviten ali nerodoviten par. Tekom koledarskega in mitološkega leta so si idoli izmenjavali nadzor nad dogajanjem. Materializacijo ali simbol tega nadzora je lahko predstavljal tudi rog izobilja.

Sčasoma je rog izobilja postal bolj atribut kot simbol liberalnosti, javne sreče, srečnega naključja, pridnosti in previdnosti, s katero se obilje sploh začne, upanja, milosti, jeseni kot letnega časa, pravičnosti in gostoljubnosti. V Severni Ameriki rog izobilja povezujejo celo z zahvalnim dnem in žetvijo. Nenazadnje lahko rog izobilja zasledimo tudi na novoletnih voščilnicah s konca 19. in začetka 20. stoletja, kjer pa je dobil času primerno simboliko in pomen.

Zato naj na tem mestu obiskovalcem in bralcem novic Loškega muzeja želim zvrhan rog izobilja v novem letu!

Besedilo je nastalo v okviru raziskave o pletarstvu, ki je del projekta Roko-delci.

Pripravil: Tadej Curk

Viri in literatura:

• Avdič Batista, V., Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji. Pridobljeno: 31.12.2020, na http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/ .
• Chevalier, J. in Gheerbrant, A., pod geslom: rog, Slovar simbolov, Ljubljana 1993, str. 514-515.
• Đermek, A., The Distribution of Pre-christian Sacred Zaprešić Area, v: Zbornik Instituta za arheologiju / Serta Instituti Archaeologici, Vol. 10. Sacralization of Landscape and Sacred Places. Proceedings of the 3rd International Scientific Conference of Mediaeval Archaeology of the Institute of Archaeology, Zagreb, 2018, Zagreb 2018, str. 45–68.
• Leeming, D., pod geslom: Cornucopia, The Oxford Companion to World Mythology. Oxford 2005, str. 13.
• Lombergar, J., Rog izobilja, rog sreče. Pridobljeno: 31. 12. 2020.