Škofja Loka, ujeta na risalne liste in filmski  trak

"Marsikateremu sprehajalcu je tisto sončno sobotno dopoldne zastal korak, ko je na svoji poti srečeval učence, opremljene s papirji, barvami in čopiči ali fotografskimi aparati." Tako je Lojze Malovrh, pobudnik in dolgoletni predsednik Male Groharjeve slikarske kolonije, opisal srečanje pionirjev likovnikov in fotoamaterjev v Škofji Loki, ki je potekalo 12. maja 1968. Srečanje pod geslom Škofja Loka v sliki in fotografiji, na katerem se je zbralo 120 učencev iz Gorenjske, je postavilo temelje za nastanek Male Groharjeve slikarske kolonije.

Prva Mala Groharjeva slikarska kolonija je bila organizirana leta 1969 v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Pod geslom Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode so učenci iz različnih predelov Jugoslavije s svinčniki in barvami na risalnih listih upodabljali Škofjo Loko.

O poteku kolonije je odmevalo tudi v časopisju. Glas je leta 1970 o pionirjih likovnikih poročal: "Nekaj deset jih je bilo, nekaj deset kuštravcev s slikarsko žilico in darom opazovanja. Zavzeli so mesto in ga pretaknili od vrha do tal. Nobeno dvorišče, nobena ulica, nobena streha ni ušla njihovim zvedavim pogledom. Pod spretnimi rokami se je papir spremenil v zrcalo, v katerem odseva zdaj ta, zdaj ona stavba, most ali veža. Občudovali smo nastale mojstrovine ter si želeli, da bi prihodnje leto mali risarji znova preplavili loške trge" (b. n. a. 1970: 7).

Na Mali Groharjevi koloniji pa niso bili vedno prisotni le mladi slikarji, ki so Škofjo Loko iz leta v leto spreminjali v veliki atelje. Leta 1987 je potekala jubilejna 20. kolonija, na kateri naletimo tudi na cicibane iz škofjeloških vrtcev, ki so risali po asfaltu na Mestnem trgu, na pionirje kiparje, ki so plastično oblikovali les in papir na temo slovenskih leposlovnih pripovedi, ter na pionirje fotografe, ki so v svoje objektive ujeli utrip življenja in dela Ločanov.

Ob jubileju so organizatorji pripravili tudi pester program, ki je vključeval vrsto dejavnosti, med drugim tudi razstavo likovnih del preteklih kolonij in pripravo strokovnih seminarjev likovne vzgoje. Osrednji del kolonije pa so predstavljali mladi umetniki, ki so začeli ustvarjati 6. junija ob osmi uri, končni izdelki pa so bili že naslednji dan razstavljeni v Galeriji na gradu.

Pripravila: Saša Šifrar Krajnik, študentka etnologije in kulturne antropologije

Literatura:

• b. n. a., V petek se bo v Šk. Loki začela Mala Groharjeva slikarska kolonija. V: Glas, leto XXIII, št. 40, 27. 5. 1970. Str. 7.
• Bogataj, Jože, Škofja Loka na risbah in slikah otrok ali Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije od njenih začetkov leta 1968 do danes. V: Železne niti 8, 2011. Str. 73-100.
• Budna, Nataša, Groharjeva slikarska kolonija. V: Loški razgledi, letnik 39, št. 1, 1992. Str. 137-152.
• L. M., Več kot le likovno srečanje. V: Gorenjski glas, leto XL, št. 42, 2. 6. 1987. Str. 5.
• Malovrh, Lojze, Mala Groharjeva slikarska kolonija. V: Loški razgledi, letnik 30, št. 1, 1983. Str. 203-206.
• Malovrh, Lojze, Mala Groharjeva slikarska kolonija - drevo prijateljstva mladih. V: Loški razgledi, letnik 42, št. 1, 1995. Str. 170-176.
• Stanovnik, V., Jubilejna Mala Groharjeva slikarska kolonija. V: Gorenjski glas, leto XL, št. 43, 5. 6. 1987. Str. 1.
• Stanovnik, V. Škofja Loka v veselih barvah. V: Gorenjski glas, leto Xl, št. 44, 9. 6. 1987. Str. 16.