Sodobni umetniki in umetnice v Strahlovi zbirki (2. del)

Poleg umetniških del starejših dob je Edvard Strahl v svojo zbirko vključeval tudi dela slovenskih sodobnih slikarjev in slikark. Sodeč po seznamu umetnikov in umetnic, ki ga je v Katalog Strahlove galerije vključil Karel Strahl, je zbirka vključevala umetnine dvanajstih sodobnih umetnikov in umetnic na Kranjskem, od katerih je po večini neposredno pridobil okoli 77 del.

Seznam sodobnih umetnic in umetnikov v Strahlovi zbirki, povzeto iz Kataloga Strahlove galerije (Janko Polec, Zbornik za umetnostno zgodovino, 1931, str. 203–206).

V Katalog je Karel vključil tudi kratke, a zgovorne opombe, ob katerih danes lažje sledimo provenienci (izvoru) umetnin in njihovim okoliščinam nastanka. Izvemo na primer, da je slikar Pavel Künl zanj restavriral slike in jih tudi več pridobil za njegovo zbirko. Slikarju pa je graščak posvetil daljši zapis o umetniški praksi in delu v kulturnozgodovinski študiji o umetnosti in kulturnem dogajanju na Kranjskem. Med drugim zapiše: “Nihče pa ni na Kranjskem prekosil Künla v umetnosti restavriranja poškodovanih oljnih slik.” Z nekaterimi umetniki je Edvard navezal tudi tesnejše stike. Konec šestdesetih let 19. stoletja si je dopisoval s Francem Pustavrhom, kaplanom v Velesovem in slikarjem, ter slikarjem Ivanom Franketom. Od prvega je pridobil tudi nekaj del tujih slikarjev.

Franc Globočnik (pripisano), Portret nekega profesorja iz Budimpešte (detajl), 19. stoletje, olje na platno. Hrani Loški muzej Škofja Loka.

  

Globočnikova slika Marije Stuart (levo) v Velikem salonu v drugem nadstropju Starološkega gradu, 1929, Stara Loka (© INDOK center MK; foto: France Stele).

Pri sodobnih slikarjih je občasno naročal slike po predloženih motivih; dve mu je na ta način naredil Ivan Franke. Danes skoraj povsem neznani slikar Franc Globočnik, rojen v Tržiču, mu je enako po naročilu naslikal delo z motivom Marije Stuart v vrtu. Nahajališče te slike danes ni znano, a imamo ohranjeno njeno podobo na fotografiji Franceta Steleta. Od leta 1865 je bil Globočnik učitelj risanja na realki v Ljubljani, lekcije risanja pa je dajal tudi mlademu Karlu Strahlu. Portret nekega profesorja iz Budimpešte je Globočniku pripisano delo na podlagi navedbe v Katalogu Edvarda Strahla (kat. št. 444), s katero se ujemajo tako dimenzije kot motiv slike. Portret bi lahko nastal v času slikarjevega desetletnega bivanja v Rabi na Madžarskem.

Ivan Franke, Portret Edvarda Strahla, 1868, olje na platnu, 97 × 75 cm. Hrani Loški muzej Škofja Loka.

Diploma Edvardu pl. Strahlu ob podelitvi visokega odlikovanja reda Franca Jožefa, 1868. Hrani Arhiv Republike Slovenije (AS 780 Graščina Stara Loka, t. e. diplome).

Posebna naročila so bili portreti. Te so naročali tudi ob posebnih priložnostih, kot je bila na primer podelitev visokega odlikovanja reda Franca Jožefa Edvardu Strahlu. Svoj portret je dal narediti slikarju Franketu. Danes ga hranimo v Loškem muzeju, v Katalogu pa je omenjeno, da ga je slikar naslikal po modelu v živo. Edvard Strahl je podobno sodeloval tudi z Antonom Karingerjem, ki je po obstoječih miniaturah naredil kopije portretov Strahlovih prednikov: očeta Friderika Anzelma Strahla in matere Terezije Strahl, rojene Demšar.

Portreti, kot je Franketov, so med plemstvom imeli reprezentančno funkcijo in še sedaj z naslikanimi predmeti, oblačili gledalcu sporočajo portretirančevo izobrazbo ali status. V graščinah in dvorcih so z njimi izkazovali svoje poreklo in tradicijo pripadnosti visokemu družbenemu sloju.

Marija Cecilija Terezija pl. Pettenegg, por. Strahl, Krajina z morjem, 19. stoletje, olje na platno. Hrani Narodna galerija Ljubljana.

Marija Cecilija Terezija pl. Pettenegg, por. Strahl, Speče dekle, med 1840 in 1850, olje na platno. Hrani Narodna galerija Ljubljana.

Največje število slik med sodobnimi slikarji v Strahlovi zbirki pripada njegovi ženi, slikarki Ceciliji Strahl. V svojem slikarstvu je Cecilija obravnavala prizore in teme, ki jih je zasledila pri starejših slikarjih in slikarkah, vendar njenih kopij baročnih slikarjev van Dycka in Angelike Kaufmann ter portreta nje same, ki ga je naslikal njen učitelj Holpein, še nismo odkrili. Med motivi njenih 22 del so študije glav, portreti, krajine in historične slike.

Poleg omenjenih sodobnih umetnikov je Edvard Strahl v svojo zbirko vključil še dela Ide Künl in Henrike Langus ter Jurija in Janeza Šubica. V zbirki je imel tudi dela Mateja Langusa in Antona Hayneja, ki pa sta preminula pred zbirateljevimi prvimi nakupi slik, zato je večidel njunih umetnin pridobil od sorodnikov.

 

Pripravila: Anja Zver

 

Prispevek o Strahlovi zbirki umetnin bo v Novičniku izšel v treh delih, v muzejski vitrini Fokus pa je na ogled istoimenska razstava.

Strahlova zbirka umetnin (1. del).

 

Literatura:

• Cevc, Emilijan, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem, Loški razgledi, letnik 17, številka 1, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1970, str. 80–107.
• Cevc, Emilijan: Stelè, Francè (1886–1972). Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608537/#slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno 21. 6. 2024).
• Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, Narodna galerija, Ljubljana 1922.
• Komić Marn, Renata, Po sledeh Strahlove zbirke, Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), letnik 45, številka 45, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 2009, str. 185–216.
• Komić Marn, Renata, Korespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom, Acta historiae artis Slovenica, letnik 19, številka 1, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2014, str. 187–203, 208.
• Polec, Janko, I. Edvard in Karel Strahl, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 10, številka 3/4, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1930, str. 45–83.
• Polec, Janko, III. Katalog Strahlove galerije slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 10, številka 3/4, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1930, str. 107–208.
• Polec, Janko, Pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 11, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1931, str. 50–68.
• Stele, France, Strahlova oporoka in naše ustanove, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 11, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1931, str. 68–74.
• Stele, France, Umetnostno-zgodovinsko društvo, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 3, številka 1/2, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1923, str. 67.
• Strahlova galerija, Dom in svet, letnik 22, številka 1, Katoliško tiskovno društvo, 1909, str. 47.
• Tavčar, Lidija, Vzporedni svetovi: Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem, Narodna galerija, Ljubljana, 2014, str. 266–283.