Projekt Sožitje na grajskem vrtu

Vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v lokalno okolje

Sodoben in vključujoč muzej kot nosilec družbene zavesti mora biti obenem tudi njen sooblikovalec. Še posebej ključnega pomena za to je vključevanje in omogočanje dostopa do muzeja družbenim skupinam, ki so bile donedavnega marginalizirane. Mednje lahko štejemo tudi ranljive skupine oziroma posameznike s posebnimi potrebami, ki sta jim je bila v preteklosti, hote ali ne, dostop do muzeja in oblikovanje njegove vsebine otežkočena, preprečena ali celo prepovedana. Sodoben in demokratičen muzej mora nasprotno sprejemati in se prilagajati telesnim, čutilnim, komunikacijskim in intelektualnim potrebam vseh svojih obiskovalcev, med katerimi določene skupine terjajo še dodatno pozornost. S tem jim muzej izkaže razumevanje in spoštovanje, hkrati pa pokaže, da se zaveda, da ima z njimi veliko skupnega. Ko sodobni muzeji govorijo o zagotavljanju dostopnosti oziroma inkluzije skupin s posebnimi potrebami, imajo v mislih predvsem odpravljanje različnih arhitektonskih ovir za dostop gibalno oviranih oseb in alternativne komunikacijske poti, ki omogočajo dostop do informacij osebam s senzornimi primanjkljaji. Pri tem pa večinoma pozabljalo na t. i. intelektualno dostopnost, ki pomeni upoštevanje različnih učnih slogov, predznanja, besednjaka, sposobnosti branja, in na številne druge stvari za zagotavljanje dobrega počutja v muzejskem okolju. Pri tem ne gre pozabiti, da lahko omenjene prilagoditve v veliki meri pomagajo tudi drugim obiskovalcem in uporabnikom muzeja.

Loški muzej je s projektom Sožitje na grajskem vrtu storil še korak dlje. Ob primernem prostoru in strokovni podpori, ki jo v projektu zagotavljajo še Občina Škofja Loka, Razvojna agencija Sora ter vrtnarsko in geotehnično podjetje Prunus+, bodo v oblikovanje, zasaditev in vzdrževanje grajskega vrta aktivno vključeni varovanci Društva Sožitje Škofja Loka, tj. posamezniki z motnjo v duševnem razvoju. Ti bodo skrbeli za grajski vrt ter dišavnice in začimbnice, ki smo jih s projektnimi partnerji skrbno izbrali in odsevajo tradicijo, saj gre za škofjeloškemu območju domače in dolgo poznane rastline. Varovanci bodo iz dišavnic in začimbnic, ki jih bodo na grajskem vrtu pridelali sami, izdelovali tudi mila in embalažni papir zanj. Ne nazadnje pa bodo tudi aktivni tvorci in zaželeni sodelavci pri razstavi, ki jo pripravljamo ob koncu projekta, ter z njo povezanih dogodkih in katalogu.

Pripravil: Tadej Curk

Literatura in viri:

• Lipec-Stopar, M., Bračun Sova, R. in Vodeb, V.: Dostopen muzej: smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2009.
• Palaić, T. in Valič, U.: Projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam in pogledi nanj z vidika zaposlenih v sodelujočih muzejih. Etnolog. Nova vrsta 25=76/1, 2015, str. 21–42.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.