Stolp na Kranclju

V srednjem veku so za varnost Škofje Loke in Loškega gospostva skrbeli kar trije gradovi. Eden izmed njih je bil Stolp na Kranclju, prvi grad na Loškem.

Čas njegovega nastanka iz pisnih virov ni razviden. Po mnenju Ceneta Avguština sodi v pozno 12. stoletje, medtem ko ga Dušan Kos umešča v zgodnejši čas, v 11. stoletje. Do leta 1270 je bil tu sedež oskrbnika Loškega gospostva. Od konca 13. stoletja je ohranil zgolj obrambno funkcijo, upravljal pa ga je gradiščan. Zaradi ugodne lege je obvladoval nižinske predele Sorškega polja in nadziral vstop v Selško in Poljansko dolino. V uporabi je ostal vse do usodnega 26. marca 1511, ko ga je prizadel potres, po katerem ga niso več popravljali. Razlog za opustitev gradu je bilo tudi vse večje uveljavljanje strelnega orožja, s čimer so bile povezane tudi spremembe v utrdbeni in obrambni tehniki. Grad so povsem porušili, kamenje pa uporabili za obnovo Loškega gradu. Njegove ostanke je prerasla vegetacija in tekom stoletij je izginil tudi iz spomina ljudi. Povsem pozabljen je ostal vse do sredine 20. stoletja, v letih 1954–1955 pa so ga z arheološkimi raziskavami pod strokovnim vodstvom Ceneta Avguština, umetnostnega zgodovinarja iz Mestnega muzeja v Kranju, začeli ponovno odkrivati. Tehnično vodstvo raziskovanj je bilo zaupano ravnatelju Loškega muzeja Karlu Plestenjaku, kopali pa so dijaki loških šol.

Kot je pokazala tlorisna oblika izkopanih arhitekturnih ostankov, imamo opraviti s temelji mogočnega stolpa kvadratne oblike, ki meri 13 × 13 m, oklepata pa ga obodno obzidje in jarek. Obzidje s stranicama 25 × 29 m je od stolpa oddaljeno 5–8 m. Pred obzidjem se nahaja obrambni jarek, globok 5 m. Grajski kompleks je zidan v plasteh, kar je značilnost romanske gradnje, kamniti kvadri so grobo obdelani, vendar pravilnih oblik. Vogali so sestavljeni iz skrbno klesanih klad drobnozrnatega peščenca. Od stolpa, ki je nekoč segal v več nadstropij, in obzidja so se ohranili le temelji. Velik dosežek za tedanji čas sta bili sanacija izkopanega zidovja in prezentacija delno nadzidanih arhitekturnih ostalin, ki so ju izvedli po zaključku arheoloških raziskav.

Poleg arhitekturnih ostankov so na Stolpu na Kranclju izkopali številno drobno gradivo, med katerim izstopata bronast svečnik v podobi srednjeveškega služabnika in prstan z imeni svetih treh kraljev (Caspar, Melchior, Baltasar). Zastopano je tudi orožje (puščične osti za lok in samostrel, klesane kamnite krogle), oprema konja in konjenika (ostroge, stremena, podkve, žvale, spone za jermenje), uporabni predmeti (ključi, deli ključavnic, okovje oken, vrat, skrinj, deli okenske zasteklitve, zagozde, žeblji …), raznovrstno orodje (svedri, klešče, škarje, strgala, vile, sekire, sekač, rovnica), bogato okrašene pečnice, kuhinjska in namizna oprema (veriga za obešanje kotla nad ogenj, nabodalo, noži), namizna keramika ter preprosto vsakdanje kuhinjsko posodje. Med gradivom ne manjka niti otroških igrač. Najdbe, ki nam zgovorno pričajo o vsakdanjem življenju na gradu, lahko umestimo v čas od 11. do začetka 16. stoletja.

Danes je Stolp na Kranclju vključen v učno Pot treh gradov, njegove ostaline pa iz leta v leto privabljajo večje število tako domačih kot tudi tujih obiskovalcev.

Prirejeno po prispevku Jožeta Štukla Stolp na Kranclju, objavljenem v Ločanki (št. 7, 14. julij 2020, str. 8-9).