Strahlova zbirka umetnin (1. del)

Pobuda za nastanek Strahlove zbirke so bila tudi dela iz zbirk predhodnih staroloških graščakov. Ko sta Edvard Strahl (1817–1884) in njegova sestra Henrieta Strahl (1816–1856) leta 1833 podedovala graščino v Stari Loki, so v njej že hranili 56 slik: portretov, krajin, slik letnih časov in tihožitij z lovskimi motivi in motivi sadja. Raziskovalci so izvor teh umetnin postavili v čas Strahlovih posestnih prednikov iz 17. in 18. stoletja; v 18. stoletju je Starološki grad posedovala družina Erberg, katere baročni portreti baronov in baronice ter skupinski družinski portret so skupaj z graščino prešli v roke Edvarda Strahla, danes pa slike hranita Gorenjski muzej in Loški muzej Škofja Loka.

  

Popis slik v graščini Stara Loka, 1833. Hrani Arhiv Republike Slovenije (AS 780 Graščina Stara Loka, t. e. 42).

Neznani slikar, Skupinski portret družine barona Erberga, 200 × 170 cm, olje na platnu, začetek 18. stoletja. Hrani Loški muzej Škofja Loka.

Med letoma 1864 in 1868 je Edvard kupil 26 slik od znanega preprodajalca umetnin Alessandra Volpija. To je prvi poznan Strahlov nakup, ki mu je sledilo zbiranje raznih slik, predmetov in starin. Predmete so po domačijah na Gorenjskem zanj iskali in zbirali gospodinja starološke graščine Nepomucena Strupi, sin Karl pl. Strahl (1850–1929) in njegov prijatelj Janko Škerjanc. Slike so mu priskrbeli še nekateri domači slikarji, kupoval jih je tudi v Ljubljani in Gradcu, zbirko pa je dopolnjeval vse do svoje smrti leta 1884, ko je skrb zanjo prevzel sin Karl.

 

Zbirka kot orodje za izražanje statusa v družbi

Sredina 19. stoletja je bil čas formiranja identitete naroda, kar se kaže tudi skozi raziskovanje domače zgodovine in kulture. Obenem je plemstvo še zmeraj kazalo interes za izkazovanje višjega stanu v družbi, orodje takšnega izražanja pa so lahko bile tudi zbirke. Edvardovemu zanimanju za umetnost je ob duhu časa nemara botrovala stričeva vnema za zbirateljstvo, še posebej pa vez s slikarko Cecilijo pl. Pettenegg (1821–1855), poročeno Strahl, ki se je slikanja učila pri materi Elisabethi pl. Pilgram in na Dunaju pri slikarju Heinrichu Hollpeinu. Dr. Renata Komić Marn v zaključnem delu prispevka Po sledeh Strahlove zbirke namiguje, da je “bilo tudi zbirateljsko navdušenje posledica njegove potrebe po dokazovanju svojega težko pridobljenega stanu”. Edvard Strahl, ki se je poklicno ukvarjal s pravom, pred poroko s Cecilijo Pettenegg namreč ni mogel dokazati, da pripada plemstvu, zato je zaprosil za pridobitev plemiškega naziva. Pridobil ga je štiri leta po poroki (1848), ko mu ga je podelil vladajoči knez Alojz Leichtensteinski.

Edvard Strahl pa ni bil zavzet le za oblikovanje lastne zbirke, ampak je tudi komentiral in raziskoval zgodovino slovenske umetnosti in kulturnega dogajanja. V letu njegove smrti je v časopisu Laibacher Wochenblatt po delih izhajal njegov spis Kunstzüstande Krains in den vorigen Jahrhunderten (Umetnostne razmere na Kranjskem v preteklih stoletjih), ki so ga kasneje imeli za enega “prvih poskusov pregleda naše umetnostne preteklosti”. Objavljen je bil v devet delih v rubriki Feuilleton oz. Podlistek, namenjeni sestavkom o umetnosti, leposlovju, družabnem življenju ipd. Še istega leta je spis izdal v samozaložbi v Gradcu in ob tej priložnosti naslovu pripisal Kulturnozgodovinska študija.

Kunstzüstande Krains in den vorigen Jahrhunderten (Umetnostne razmere na Kranjskem v preteklih stoletjih), Laibacher Wochenblatt, št. 178 (5. 1. 1884), Ljubljana, 1884.

 

Strahlova galerija in popis zbirke

Postavitev zbirke v Stari Loki poznamo tudi s fotografij konservatorja-umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta. Strahlovo galerijo – kot so jo včasih imenovali – je prvič obiskal leta 1923 v sklopu izleta Umetnostnozgodovinskega društva in se ob tej priložnosti dogovoril za fotografiranje nekaterih “važnejših predmetov”. Zadnjič je Karla Strahla v Stari Loki obiskal v poletju 1929, da bi označil dela, ki so pomembna za nacionalne zbirke, ter fotografiral postavitev, ki jo je uredila Karlova žena Mimi pl. Lehmann (u. 1929) okoli leta 1909, ko je osvežila prostore in postavila slike in druge predmete po dvorcu. Karl Strahl je zatem še posebej skrbel za javne oglede zbirke in vključevanje del na pregledne razstave slovenske umetnosti, kot sta bili Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva (1922) in Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes (1925).

Strahlova zbirka v drugem nadstropju Starološkega gradu.Foto: Iz Zbornika za umetnostno zgodovino, 1930.

Skoraj sto let po popisu slik v starološki graščini je tudi napisal in uredil Katalog, ki priča o intenzivni zbirateljski dejavnosti Strahlov, saj obsega okrog 600 del. Čeprav Katalog ne vključuje seznamov predmetov umetne obrti in starin, predstavlja pomemben dokument za preučevanje Strahlove zbirke.

Katalog, prva stran. Napisal in uredil ga je Karl Strahl. Hrani Arhiv Republike Slovenije (AS 780 Graščina Stara Loka, t. e. 42).

 

Pripravila: Anja Zver

 

Prispevek o Strahlovi zbirki umetnin bo izšel v treh delih, istoimenska razstava v sklopu programa Fokus pa bo na ogled v drugi polovici avgusta.

 

Literatura:

• Cevc, Emilijan, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem, Loški razgledi, letnik 17, številka 1, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1970, str. 80–107.
• Cevc, Emilijan: Stelè, Francè (1886–1972). Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608537/#slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno 21. 6. 2024).
• Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, Narodna Galerija, Ljubljana 1922.
• Komić Marn, Renata, Po sledeh Strahlove zbirke, Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), letnik 45, številka 45, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 2009, str. 185–216.
• Komić Marn, Renata, Korespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom, Acta historiae artis Slovenica, letnik 19, številka 1, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2014, str. 187–203, 208.
• Polec, Janko, I. Edvard in Karel Strahl, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 10, številka 3/4, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1930, str. 45–83.
• Polec, Janko, III. Katalog Strahlove galerije slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 10, številka 3/4, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1930, str. 107–208.
• Polec, Janko, Pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 11, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1931, str. 50–68.
• Stele, France, Strahlova oporoka in naše ustanove, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 11, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1931, str. 68–74.
• Stele, France, Umetnostno-zgodovinsko društvo, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 3, številka 1/2, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1923, str. 67.
• Strahlova galerija, Dom in svet, letnik 22, številka 1, Katoliško tiskovno društvo, 1909, str. 47.
• Tavčar, Lidija, Vzporedni svetovi: Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem, Narodna galerija, Ljubljana, 2014, str. 266–283.