Tavčarjevo leto

Letos mineva 100 let od smrti pisatelja Ivana Tavčarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Loškem muzeju ob tej priložnosti pripravljamo pester program, ki bo potekal vse leto in se bo odvijal tako v muzeju kot Dvorcu Visoko (v sodelovanju z Občino Gorenja vas - Poljane in Zavodom Poljanska dolina).

Razstava fotografij Toneta Mlakarja Odtisi časa v Kavarni Visoko

Kavarna Visoko, Dvorec Visoko, odprtje: 17. 3. ob 18.00

Poljanska dolina z okoliškim hribovjem obiskovalce že od nekdaj navdihuje z bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo umetniki prelivajo v svoja dela. Motivi dežele pod Blegošem na razstavi v Dvorcu Visoko, ki jih je v svoj objektiv ujel arhitekt Tone Mlakar (1921–2020), prikazujejo mnoge danes že izginule ali pozabljene prostore in metaforično ilustrirajo čas, ki je že minil. Izbrane fotografije (Tavčarjev Dvorec Visoko, cerkev sv. Volbenka, Bukov vrh) in drugi presenetljivi prizori narave nad Gorenjo vasjo in Poljanami so nastali v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja. Toneta Mlakarja kot fotografa lahko razumemo predvsem kot zapisovalca izginjanja, kot kronista idile in starožitnosti. Na svojih fotografijah je zabeležil tudi nekatere že pozabljene pojavnosti človeškega ustvarjanja in delovanja, ki jih je skozi svoj objektiv dokumentiral in tako ohranjal. V intervjuju za časopis Dnevnik je leta 2013 pomenljivo izjavil: “Fotografija je tisti pravi odtis časa. Stavbe se podirajo, pokrajina se spreminja, naselja tudi. Fotografija pa ostane.”

Vsestranski ustvarjalec Tone Mlakar je širši javnosti kot fotograf najbolj poznan po slikovitih podobah krajine in arhitekture, njegov opus pa predstavlja eno najbolj podrobnih fotografskih kronik Škofje Loke z okolico. Mlakar, ki je večino svoje poklicne kariere deloval kot arhitekt, je v delovnem in prostem času s fotoaparatom obredel mnoge slovenske kraje. Fotografiral je v vseh mogočih pogojih in situacijah: nekatere podobe je posnel iz zraka med letalskimi izleti s prijateljem pilotom, nekatere so bile napravljene z električnih drogov. V desetletjih je ustvaril obsežno zbirko fotografij, ki jo je skozi leta vestno in natančno urejal. Njegov fotografski arhiv je nastajal od 50. let prejšnjega stoletja vse do leta 2010, hrani pa ga Loški muzej Škofja Loka.

Voden ogled zbirke Ivana in Franje Tavčar

Loški muzej Škofja Loka, 18. 3. in 11. 11.

Zbirka predstavlja pisatelja, politika in gospodarstvenika Ivana Tavčarja iz Poljan nad Škofjo Loko (1851–1923) ter njegovo ženo, politično aktivistko in humanitarko Franjo Tavčar (1868–1938). Posebno mesto v zbirki zavzemata zibelka, darilo kraljeve družine Karađorđević Franji Tavčar, in bogata knjižnica iz dvorca na Visokem v Poljanski dolini, kjer sta zakonca preživljala svoj prosti čas. V prostoru je predstavljena tudi narodna noša, njen pomen, sestavni deli in vloga danes.

Biljana Ristić: Dr. Ivan Tavčar – župan Ljubljane, predavanje

Dvorec Visoko, 9. 6.

Na predavanju bomo spoznali Ivana Tavčarja kot politika in župana mesta Ljubljane v burnih letih prve svetovne vojne. Pisatelj, pravnik in politik, rojen v Poljanah pri Škofji Loki, se je s svojo sposobnostjo, zavzetostjo in delom povzpel do vodenja glavnega mesta dežele Kranjske. Za ljubljanskega župana je bil izvoljen 18. decembra 1911, slovesno imenovan pa 20. januarja 1912. V času prve svetovne vojne je pokazal izjemno zavzetost za to, da je mesto kljub vojni lahko živelo normalno. Tako je v času splošnega pomankanja v Ljubljano z Ogrskega pomagal pripeljati pet vagonov pšenične moke in dva vagona zdroba, urejal je zadeve v šolstvu in imel veliko zaslug tudi pri oživitvi dela Slovenske matice. Tudi njegova soproga Franja Tavčar je bila v vojnih časih kot narodna dama izredno dejavna na humanitarnem področju.

Voden ogled muzejskih zbirk v Dvorcu Visoko

Dvorec Visoko, 14. 7. in 6. 10.

V okviru dogodka Visoški lonec, ki ga julija pripravlja Zavod Poljanska dolina, bo kustosinja Biljana Ristić predstavila zbirke Kalanove rodbine, ki je na Visokem gospodarila od sredine 17. pa skoraj do konca 19. stoletja, ter Ivana in Franje Tavčar, ki sta visoški domačiji gospodarila 45 let in sta tudi pokopana v družinski grobnici nedaleč od dvorca. V okviru Lovske gostijo, ki jo na Visokem pripravljajo oktobra ob prazniku lovstva, pa bo kustosinja Mojca Šifrer Bulovec predstavila zbirko Visoška kuhinja v 19. stoletju, v kateri je v letih od 1887 do 1892 gospodinjila Ana Kalan, por. Hafner. Zbirka podira stereotipe o tehnologiji kuhanja in prehranjevanju ljudi na loškem podeželju, kjer naj bi si hrano pripravljali samo v črni kuhinji in se prehranjevali zgolj s "kašami, sokom, žganci, kislim zeljem in repo".

Dr. Lev Kreft: Ivan Tavčar in slovenska avantgarda, predavanje

Loški muzej Škofja Loka, 13. 9.

Bilo bi preveč površno, ko bi videli Tavčarjev odziv na nastop prve, novomeške generacije slovenske zgodovinske avantgarde (Anton Podbevšek, Miran Jarc, Božidar Jakac in drugi) kot godrnjanje ostarelega in zato konservativnega književnika, ki mu pota mladih gredo na živce. Pa je bilo tako vrednoteno, ker so o tem spopadu pisali za avantgardo vneti in zoper slovenski liberalizem usmerjeni ocenjevalci. Največ pa je k površni oceni prispevalo, da se Tavčarjevo delovanje v tem času, pa tudi pred tem, ni jemalo kot celota, ampak je bil razdeljen na Tavčarja politika in Tavčarja pisatelja, pri čemer se je Tavčarja Cvetja v jeseni (1917) in Visoške kronike (1919) povzdigovalo, politika pa zanemarjalo - bodisi zato, ker je slovenski liberalni stranki veljava po njegovi smrti uplahnila, bodisi zato, ker liberalna politika po drugi svetovni vojni ni bila deležna uravnoteženega vrednotenja. A kot ideolog svoje liberalne politike je bil po prvi svetovni vojni zelo dejaven in je objavljal svoje komentarje (čeprav jih ni vedno podpisal) skoraj vsak teden, in ta njegova dejavnost je kontekst, ki nam omogoča videti Tavčarjev spopad z novomeško pomladjo kot del skladne in dosledne ideološko-politične strategije.

Knjižnica dr. Ivana Tavčarja (zbirka starih knjig)

Loški muzej Škofja Loka, nova stalna zbirka, odprtje 2024

Knjižnica, ki sta jo zakonca Tavčar ustvarjala in uporabljala na Dvorcu Visoko, obsega 600 naslovov, od tega je nad 200 antikvarnih izdaj. Te že zaradi svoje starosti veljajo za kulturni spomenik in so del naše pisne kulturne dediščine, npr. rokopisni učbenik filozofije Institutiones Universae Philosophiae iz leta 1778 ali Georgica Curiosa aucta oder Adeliches Land Leben iz leta 1715/1716 (priročnik za višje stanove za vodenje svojih posesti in družine, gre za posebno vrsto literature v nemško govorečih deželah) itn.

Knjižnica nudi izjemno dragocen vpogled v intelektualno in duhovno življenje Ivana in Franje Tavčar, ki njuno muzejsko predstavitev dopolnjuje in hkrati razširja ustaljeno predstavo o njiju. V knjižnici je recimo presenetljivo malo knjig s pravnega področja, medtem ko najdemo Robinsona Crusoeja razsvetljenskega avtorja Daniela Defoeja, številne antične pisce, ženske revije, kuharice ter knjige o astronomiji in naravoslovju. Knjižnica priča o njuni široki izobrazbi, raznolikih zanimanjih, spremljanju aktualnega družbenega in kulturnega dogajanja v svetu ter izrisuje podobo dveh zanimivih intelektualcev tedanjega časa v našem prostoru.