Usoda Strahlove zbirke (3. del)

Za ogled del iz Strahlove zbirke umetnin moramo danes obiskati več nacionalnih in lokalnih muzejev po Sloveniji. Zbirka, ki še danes velja za največjo in najobsežnejšo zbirko 19. stoletja na Kranjskem, je bila leta 1930 prodana tako institucijam kot zasebnikom, čeprav naj bi se Karl Strahl že v začetku 20. stoletja zavzemal, “da po njegovi smrti ta dragocena zbirka ne pojde iz Kranjske dežele”, kot je leta 1909 poročal časnik Dom in svet. Kljub drugačni usodi je večidel zbirke ostal na Kranjskem, v državni lasti; veliko število slik je predstavljalo osnovo umetnostnih zbirk Narodne galerije in Narodnega muzeja Slovenije. Zasluga gre Karlu Strahlu, s katerim so se pred smrtjo, leta 1928, o izboru del in pogojih odkupa za Narodno galerijo dogovarjali konservator-umetnostni zgodovinar France Stele, podpredsednik Umetnostno-zgodovinskega društva Viktor Steska in slikar Matej Sternen, takrat restavrator Narodne galerije. S poslednjo oporoko je dedič zagotovil, da lahko omenjeni instituciji odbereta predmete s predkupno pravico in petindvajsetodstotnim popustom. Kar ni šlo v roke institucijam, so leta 1930 razprodali zasebnim lastnikom, neprodane umetnine pa so ostale v graščini.

Oporoka Karla Strahla je zagotovila še nekaj: da so v Starološkem gradu ostali portreti Strahlovih družinskih in tudi posestnih prednikov. Z nakupom posesti so ti prešli v last veleposestnika in veletrgovca z lesom v Stari Loki Franca Dolenca, od katerega pa jo je že leta 1933 kupilo društvo Dom slepih v Ljubljani. Nekaj portretov od skupno dvaindvajsetih, ki so z oporoko ostali na svoji lokaciji, je 1. junija 1946 prešlo v roke Loškega muzeja.

 

Pripravila: Anja Zver

 

Prispevek o Strahlovi zbirki umetnin je v Novičniku izšel v treh delih, v muzejski vitrini Fokus pa je na ogled istoimenska razstava.

Strahlova zbirka umetnin (1. del)

Sodobni umetniki in umetnice v Strahlovi zbirki (2. del)

 

Literatura:

• Cevc, Emilijan, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem, Loški razgledi, letnik 17, številka 1, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1970, str. 80–107.
• Cevc, Emilijan: Stelè, Francè (1886–1972). Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608537/#slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno 21. 6. 2024).
• Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, Narodna galerija, Ljubljana 1922.
• Komić Marn, Renata, Po sledeh Strahlove zbirke, Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), letnik 45, številka 45, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 2009, str. 185–216.
• Komić Marn, Renata, Korespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom, Acta historiae artis Slovenica, letnik 19, številka 1, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2014, str. 187–203, 208.
• Polec, Janko, I. Edvard in Karel Strahl, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 10, številka 3/4, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1930, str. 45–83.
• Polec, Janko, III. Katalog Strahlove galerije slik, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 10, številka 3/4, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1930, str. 107–208.
• Polec, Janko, Pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 11, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1931, str. 50–68.
• Stele, France, Strahlova oporoka in naše ustanove, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 11, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1931, str. 68–74.
• Stele, France, Umetnostno-zgodovinsko društvo, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 3, številka 1/2, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1923, str. 67.
• Strahlova galerija, Dom in svet, letnik 22, številka 1, Katoliško tiskovno društvo, 1909, str. 47.
• Tavčar, Lidija, Vzporedni svetovi: Risarke in slikarke prve polovice 19. stoletja na Kranjskem, Narodna galerija, Ljubljana, 2014, str. 266–283.