Velikonočni pirhi

Jajce je prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih religijah sveta. V indoevropskem prostoru predstavlja kozmični simbol, zametek in razvoj vsega stvarstva. Poleg tega označuje jajce popolno stanje nasprotij, ki so združena v njem, zunaj njega pa se kažejo v različnih fizičnih pojavih. Kitajci menijo, da je imela zemlja, preden se je razdelila na nebo in zemljo, obliko kurjega jajca. V Indiji verujejo, da je jajce nastalo iz ne-biti, bit pa nastane kasneje iz njega samega. Razpočilo se je po letu dni mirovanja. Pojavila sta se dva dela lupine: srebrni (zemlja) in zlati (nebo).

Pobarvana jajca so značilna za pomladni čas. Poznali so jih Kitajci, Perzijci, Grki, Rimljani itd. Perzijsko novo leto, ki se začne s pomladjo, se tudi v današnjem Iranu imenuje praznik rdečega jajca. Da so bila prvotno barvana jajca rdeča, nam kažejo besede, ki jih na Slovenskem uporabljamo zanje še danes. Izraz pirh je soroden s piros, kar madžarsko pomeni rdeča barva, v grščini ogenj. Tudi prekmurski izraz za pirhe, remenice, pomeni rdeč. Rdeča barva pa simbolizira sonce, energijo, obnovitev življenja, srce, ljubezen, vero, nebeškost … V krščanski ikonografiji jajce simbolizira Kristusovo vstajenje ali rane na Kristusovem telesu, lahko tudi Marijino rojstvo.

Na Slovenskem se velikonočna jajca prvič omenjajo v listini dominikanskega samostana v Radljah ob Dravi leta 1393, kjer piše, da so redovnicam jajca razdelili na velikonočno soboto. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689) omenja, da so ljudje na veliko soboto k žegnu nosili prekajeno svinjino, osoljeno govedino, kuhana jajca in kolač.

Slovenska velikonočna jajca – pirhi, pisanice, remenke se uvršajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Za pisanice iz Bele krajine in remenke iz Prekmurja so značilni geometrijski in stilizirani liki, medtem ko na pirhih iz Primorske in Gorenjske prevladujejo motivi, povzeti iz narave, največkrat rastline in cvetovi, krščanski simboli in redkeje napisi.

Včasih so pirhe barvali samo z naravnimi barvami: rdečo je dala pražiljka, tj. drevo, ki raste v Braziliji, njegov les pa pri kuhanju daje rdečo barvo. Čebula obarva jajca rjavo, žafran in češminove korenine rumeno, jelševo in hrastovo lubje pa črno. Pirhe so lahko samo pobarvali, lahko so jih dodatno okrasili s tehniko batik (pisanje po jajcu s tekočim voskom s pomočjo posebnega pisala) ali pa so s praskanjem odstranili barvo.

Želimo vam mirne, zdrave in vesele velikonočne praznike!

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec

Literatura:

• Niko Kuret, Praznično leto Slovencev. Ljubljana, 1989.
• Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih. Praznovanje na Slovenskem in po svetu. Ljubljana, 1992.
• Albert Sič, Narodni okraski na pirhih in kožuhih. Ljubljana, 1922.