Zadnji starološki graščak in njegova zbirka

Septembra letos mineva 170 let od rojstva pravnika, posestnika, velikega zbiratelja umetnin in zadnjega starološkega graščaka Karla Friderika Jožefa pl. Strahla (1850–1929). Že njegov oče Edvard pl. Strahl (1817–1884) je bil velik ljubitelj in zbiralec umetniških del domačih in tujih slikarjev ter starega pohištva. Zavedal se je pomena skrbi za umetnine in je pri tem sodeloval tudi z restavratorji. Leta 1884 je napisal prvi pregled umetnostne zgodovine na Kranjskem Die Kunstzustände Krains in den vorigen Jahrhunderten (Stanje umetnosti na Kranjskem v preteklih stoletjih).

Svojo zbirateljsko vnemo je prenesel tudi na sina Karla, ki je očetu že kmalu po maturi leta 1868 pomagal pri zbiranju slik. Postopoma sta oblikovala zbirko, ki je bila še posebej po številu slikarskih del ena obsežnejših na Kranjskem v 19. stoletju. Edvard se je v začetku 60. let 19. stoletja povezal z italijanskim prekupčevalcem starin Aleksandrom Volpijem, ki je umetnine kupoval in preprodajal po celotnem tedanjem avstrijskem ozemlju, slike domačih slikarjev pa mu je dobavljala predvsem hišna gospodinja Johana Struppi, imenovana Cena. S tem je ustvaril izredno bogato in zanimivo slikarsko zbirko, katere sloves je segal daleč izven Škofje Loke. Peter Radics leta 1877 v Triester Zeitung zapisal: "Na starološkem gradu ima sedanji deželni sodnik pl. Strahl, ki obožuje umetnost, slikarsko galerijo, ki je izjemno cenjena in številčno bogata z umetniškimi deli iz vseh slikarskih šol."

V navadi je bilo, da je visoko in nižje plemstvo zbiralo umetnine, s katerimi so si olepševali svoja domovanja in tako izkazovali svoj stan. Postopoma so se vrata zasebnih plemiških zbirk začela odpirati tudi za javnost, Edvard in Karel sta svoje odprla po letu 1870. Zanimanje za umetnine v starološkem gradu je bilo tolikšno, da je moral Karel, zadolžen za vodstva, obiskovalce celo dvakrat dnevno voditi po zbirkah. Edvard in Karel sta na tak način poslovala kar nekaj let, vse dokler ni Edvard umrl. Skrb za zbirko je takrat prevzel Karel in jo dopolnjeval bolj naključno.

Karel je bil po poklicu pravnik in je deloval po mnogih slovenskih krajih, leta 1899 pa se je zaradi slabega zdravja (bil je slaboviden) upokojil in za stalno naselil v starološkem gradu. Zbirke je začel natančno urejati in popisovati, še vedno jih je ohranjal odprte za javnost. Izdelal je vrsto popisov po zvrsteh predmetov in umetnin ter beležil njihove lokacije v zbirki. Med novembrom 1905 in marcem 1906 je bila na Dunaju organizirana razstava Narodne umetnosti in domače industrije. Pri predstavitvi dežele Kranjske je Kranjski deželni muzej (takrat imenovan Rudolfinum) poleg svojih predmetov v razstavo vključil tudi Strahlovo zbirko in zbirko Nika Sadnikarja iz Kamnika.

Čeprav je Strahlova zbirka med prvo svetovno vojno ostala nepoškodovana in neokrnjena, pa se je s propadom avstro-ogrske monarhije to spremenilo. Leta 1919 je Strahlovo zbirko in njegovo premoženje v upravljanje začasno prevzela Narodna vlada Kraljevine SHS, Karlu pa je bilo naročeno, naj izdela natančen popis vseh slik in umetnin, ki jih je hranil. V malo manj kot treh letih je s pomočjo Anteja Gabra (1886–1954) sestavil zelo natančen seznam slik in predmetov z vsemi podatki (tehnika izdelave, mere, avtor itd.).

Karel je leta 1929 umrl brez potomcev. V svoji oporoki je predkupno pravico in popust pri nakupu zagotovil tedanjim osrednjim muzejskim ustanovam (narodni muzej, narodna galerija in etnografski muzej). Ostali predmeti in slike so bili razprodani na dražbi leta 1930. Istega leta so omenjene ustanove pripravile razstavo s predstavitvijo zapuščine Karla pl. Strahla. Nekatere od teh umetnin kot sestavni del stalnih zbirk še danes krasijo stene muzejev in galerij. 

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura:

• Slovenski biografski leksikon, Strahl Karel Friderik Jožef, XI. zvezek, ur. Alfonz Gspan, SAZU, Ljubljana 1971.
• Renata Komič, Po sledeh Strahlove zbirke, Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), št. 45, let. 45, Ljubljana 2009.
• Renata Komič Marn, Zbirateljstvo in umetnostni trg v Ljubljani med obema vojnama na primeru razprodaje Strahlove zbirke, Kronika – časopis za slovensko in krajevno zgodovino, št. 1, let. 68, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 2020.
• Zbornik za umetnostno zgodovino, Spominu Edvarda in Karla Strahla, št. 3–4, let. 10, Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani, 1930.