Zgodnja zgodovina pletarstva

Pletarstvo je ena najstarejših in skozi celotno človeško zgodovino najbolj razširjenih obrti oziroma rokodelskih dejavnosti. Sega v same začetke človeštva in se je, sicer na svojevrstne načine, razvilo na skoraj vseh koncih sveta in v skoraj vseh zgodovinskih družbah in civilizacijah. V podporo obema trditvama govori dejstvo, da so lahko (pra)ljudje obrt pletarstva opravljali povsem brez orodja oziroma so za dejavnost potrebovali le ročno spretnost ter znanje o pletenju in primernih rastlinah za to obrt. Na tak način so si lahko ustvarili številne predmete za vsakodnevno rabo.

Že v družbah lovcev-nabiralcev (starejše od 10.000 let) je vzniknila potreba po shranjevanju in transportu stvari, predvsem nabranega sadja, oreščkov itd. Slednje so sprva reševali z vrečami iz kož in kožuhov uplenjenih živali ter izdolbenimi bučami. Kasneje so lovsko-nabiralniške družbe začele plesti koše in nosilne torbe iz ločja, rafije in podobnega rastlinskega materiala. Tehnike pletenja in karakteristike pletenih izdelkov so bile po vsej verjetnosti že zelo podobne sodobnim. Najstarejše ohranjene sledi pletarstva so iz arheoloških najdišč današnje Sirije (izpostaviti gre najdišče Tell Sabi Abyad) in Turčije (najdišče Çatalhöyük). Pri tem ne gre za arheološko ohranjene pletarske izdelke, temveč sledi, kot so odtisi na tleh in fragmentih zemeljske smole (bitumen), ki nakazujejo, da so družbe tu uporabljale pletarske izdelke za shranjevanje in arhitekturne namene. Na drugi strani je najstarejši do sedaj znani pletarski izdelek košara, ki so jo datirali s pomočjo karbonskega datiranja, stara med 10.000 in 12.000 let, kar je več kot katerikoli do sedaj znan glinen izdelek. Košara je bila odkrita v Fajumu v današnjem Egiptu.

Do danes najbolje ohranjeni pletarski izdelki izvirajo iz neolitika oziroma mlajše kamene dobe (okoli 11.000–3.500 pr. n. št.). Ohranili so se zaradi različnih (ekstremnih) pogojev – od skrajne suhosti (Egipt, Peru, južna Španija), skrajne vlažnosti (šotišča severne Evrope, kolišča na jezerih Švice) do prekritosti z vulkanskim pepelom (zvezna država Oregon v ZDA). Družbe in posamezniki so pletarske izdelke izdelovali predvsem iz lipovih in hrastovih vlaken, rafije, srobota, kovačnika, korenin jelke in smreke, lanu, trave in vrbovega šibja. Najštevilčnejši kamenodobni pletarski izdelki so košare, pletenjače in vrvi. Pletarstvo mlajše kamene dobe pa se ni uporabljalo zgolj za izdelavo manjših ali vsakodnevnih izdelkov, temveč tudi v stavbarstvu. To pomeni, da so kamenodobne družbe stene svojih bivališč spletle. Pri tem so v tla zabili debelejše, okrogle ali cepljene kole, med katere so dali upogljive veje, da so dobili stabilno in gosto pletenico. Slednje so v naslednjem koraku zapolnili z ilovico, pomešano s slamo, ter “izolirali” s čisto ilovico. Na ta način so dobili stabilne in dobro izolirane stene. Najštevilčnejše arheološke pletarske izdelke mlajše kamene dobe so arheologi odkrili v (ritualni) jami Nahal Hemar v današnjem Izraelu. Odkrite so bile košare, tkanine in različne vrste vrvi, večinoma stare približno 7.000 let.

Ker je pletarstvo močno povezano z naravnimi materiali, ki so podvrženi razgradnji in naravnemu razpadu in jih je brez primerne zaščite in pogojev skoraj nemogoče ohraniti, so številni izdelki in znanja izgubljeni, o njihovem obstoju pa se lahko zgolj znanstveno sklepa. Pomembno arheološko gradivo, ki nam govori o obstoju in razširjenosti pletarske obrti, so zato tudi keramične posode, ki so bile včasih obdane s pletenicami ali oblikovane v pletenih modelih, ki so puščali sledi na stenah keramičnega posodja.

Besedilo je nastalo v okviru raziskave o pletarstvu, ki je del projekta Roko-delci.

Pripravil: Tadej Curk

Viri in literatura:

• Balfet, H. J., Basketry. Pridobljeno: 22. 12. 2020, na https://www.britannica.com/art/basketry.
• Erdly, C., Basket Weaving – History. Pridobljeno: 22. 12. 2020.
• Gruber, A. in Pauli, A., Flechtwerk: auf den Spuren eines alten Handwerks mit Bind- und Flechtpflanzen, St. Pölten 2005.
• Novellino, D., Füsun Ertuğ, Z. (ur.), "Baskets of the world": the social significance of plaited crafts: IVth International Congress of Ethnobotany (ICEB) 2005, Yeditepe University, Istanbul - Turkey, 21-26 August 2005, Istanbul 2005.