Župna cerkev sv. Klemena v Bukovščici

Loške župne cerkve, III. del

+5

Župnija Bukovščica je teritorialna župnija, ki spada pod dekanijo Škofja Loka. Župna cerkev sv. Klemena je enoladijska s pravokotno sklenjenim prezbiterijem romanskega tipa. V teku stoletij je bila večkrat prezidana, prvič v času gotike. Po mnenju slovenskega umetnostnega zgodovinarja Marijana Zadnikarja, najpomembnejšega strokovnjaka za domačo romansko sakralno arhitekturo, tloris prezbiterija (5,55 x 5,1 m) ob nekoliko romboidnem tlorisu ladje razodeva romansko zasnovo. O romanskih temeljih pišeta tudi starološki župnik Janez Veider in umetnostni zgodovinar Viktor Steska.

Glavni baročni oltar sv. Klemena je skupno delo rezbarja Marka Peternelja ter podobarja in rezbarja Štefana Šubica. Izdelali so ga leta 1851, okrašen pa je z bogato pozlato. Štefan Šubic je tudi avtor oltarne slike, ki je prav tako nastala v istem letu kot oltar. Tako Šubic kot Peternelj sta vidna predstavnika umetnostne struje z začetka 19. stoletja, še vedno močno vezane na baročno tradicijo in (kljub rahlim formalnim ter vsebinskim odmikom) vedno sakralno obarvane. Oba mojstra izhajata iz podeželskih podobarskih delavnic, ki so se ukvarjale s slikarstvom in rezbarstvom ter še v 19. stoletju razširjale predelane in poenostavljene baročne stvaritve. Notranja oprema cerkve sv. Klemena v polnosti predstavlja cerkveno podobarstvo 19. stoletja v podeželskih in mestnih delavnicah, ki združuje vse umetnostne vrste od arhitekturnega komponiranja do rezbarstva, oltarnih slik in zlatenja. Za alpski prostor na nekdanjem Kranjskem je značilna konservativnost, ki hkrati ohranja tradicijo in domačnostni značaj. V drugi polovici 19. stoletja se je s povečanjem naročil zvišala tudi kvaliteta rezljanih in slikanih izdelkov. Številne podobarske delavnice so se počasi odmaknile od baročne tradicije in začele slediti klasicizmu. Ob tem mnoge z elementi slikarske perspektive obujajo celo italijansko renesančno umetnost. K temu je stremel tudi Štefan Šubic, ki je spoštoval tudi slikarje nazarenske smeri. Oltar sv. Klemena v Bukovščici je tipičen primerek sakralne umetnosti časa, v katerem je nastal, in stilne eklektike obeh mojstrov, ki sta ga izdelala.

Stranska oltarja, posvečena sv. Juriju in Janezu Krstniku, sta delo podobarja Marka Peternelja, ki je bil rojen leta 1819 v Davči, umrl pa je leta 1905 v Selcih. Obrti se je učil pri Janezu Groharju v Železnikih, prav kakor tudi Štefan Šubic. Peterneljevi oltarji krasijo številne gorenjske podeželske cerkve. So na Jamniku, Bukovici, Prtovču, v Železnikih, Bukovščici, Praprotnem, Kališu, na Šenturški gori, na Prebačevem, v Dražgošah in drugod. Marko Peternelj je izdeloval tudi lesene nabožne kipe. Pri delu mu je pomagal sin Janez. Kvalitetni podobi za stranska oltarja je leta 1887 prispeval slovenski slikar Ivan Franke, javnosti poznan predvsem kot portretist. Križev pot je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja, ki je s skoraj identično serijo slik na isto temo opremil tudi župno cerkev sv. Petra v Selcah.

Med preprostimi, a izrazno ekspresivnimi lesenimi skulpturami izstopa lik sv. Notburge, svetnice iz vasi Eben na Tirolskem, zavetnice poroda, služkinj, kmetov in kmečkega dela. Njeni atributi so vrč, kruh in srp, po vsej verjetnosti pa so v naše kraje čaščenje sv. Notburge zanesli priseljenci iz tirolskega Innichena, ki so jih freisinški škofi pripeljali v Selško dolino v srednjem veku. Sv. Notburga se je posvečala hišnim opravilom in je poljedelcem dajala zgled svetosti. Za Selško dolino torej več kot ustrezna svetnica.

Posebnost med cerkveno opremo notranjščine je tudi krstilnik iz 19. stoletja, opremljen s simpatičnimi plitkimi in pozlačenimi reliefi na temo Krsta v Jordanu in Izgona iz raja. Gre za izdelek iz kombinacije lesa, marmorja in pozlate, ki s svojo neposrednostjo sakralno tematiko na priljuden in posrečen način približa tako verniku kot naključnemu obiskovalcu.

Pripravil: Boštjan Soklič

Viri in literatura:

• Viktor Steska, Slov. umetnost. I. d. Slikarstvo. 1927.
• Planina, France, Poljanska in Selška dolina / France Planina. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1962.
• Muzejsko društvo Škofja Loka, 1995. Loški razgledi 41-1994. Škofja loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki.
• Muzejsko društvo Škofja Loka, 1973. Loški razgledi XX. Škofja loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki.
• MD Škofja Loka- pododbor Železniki, 1973. Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki: Muzejsko društvo v Škofji Loki.