Poslikave iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Sv. Jožef (prizori iz Marijinega življenja), severna stena severne ladje, začetek 14. stoletja

Dopasna podoba Jožefa iz prizora Kristusovega rojstva je kopija osrednje figure enega od štirih še ohranjenih prizorov iz cikla Marijinega življenja, s katerim so v začetku 14. stoletja prekrili prvotno poslikavo severne ladje. Kopija je ena od treh, ki jih je Janez Veider, tedanji starološki kaplan in avtor (prvega) Vodiča po Crngrobu (1936), leta 1937 podaril Muzejskemu društvu Škofja Loka.

Jožef, Kristusov krušni oče, se z obema rokama opira na palico, na glavi pa ima tipično koničasto judovsko pokrivalo (nem. Judenhut, lat. pileus cornutus). V nekaterih krajih po Evropi so od judov od začetka 13. stoletja zahtevali, da nosijo take klobuke in se tako ločijo od preostale (krščanske) populacije. V likovni umetnosti so navadno atribut svetopisemskih Judov. To še posebej velja za večfiguralne prizore, pogosto pa nosi to pokrivalo tudi Jožef.

Judežev poljub (pasijonski cikel), severna stena severne ladje, 1400–1410

Judežev poljub je druga od treh kopij fresk, ki jih je v drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja naročil Janez Veider. Originalna poslikava je v zgornjem pasu severne stene, kjer so delno ohranjeni prizori Kristusovega trpljenja iz začetka 15. stoletja. Te upodobitve so posebej zanimive zaradi svetle barve Kristusovih las. Plavolasi Odrešenik je tu prikazan kot Nepremagljivo sonce, hkrati pa njegovi svetli kodri odražajo lepotna merila časa, po katerih so bili svetla polt, oči in lasje lepši kot temnejši. Zlate lase in belo polt so v srednjem veku povezovali s svetništvom in dobroto, temne poteze pa nasprotno z grehom in zlom. Judežev poljub ali izdajstvo Jezusa v vrtu Getsemani pod Oljsko goro kronološko sledi zadnji večerji. Medtem ko so Jezus in učenci molili, je eden od njih, Juda, šel iskat vojake in jih pripeljal k učitelju. Dogovorjeni so bili, da bo Juda poljubil Jezusa in tako pokazal vojakom, koga naj zvežejo. Judje so svojim učiteljem v znak spoštovanja poljubljali roke ali stopala; poljub na obraz je bil v tem kontekstu manj običajen. Judežev poljub je postal simbol izdajstva in v mnogih jezikih je še danes sinonim za zahrbtno izdajo.

Mojster Bolfgang, Sv. Marjeta (prizor štirih mučenic), južna stena severne ladje, 1453

Na južni steni severne ladje je Mojster Bolfgang upodobil štiri svetnice, ki so živele v prvih stoletjih našega štetja, ko je bila krščanska vera še preganjana. Vse so umrle mučeniške smrti in so posebne priprošnjice v sili in težkih situacijah. Sv. Marjeta, katere kopijo je v 30. letih naročil Janez Veider, je upodobljena z zmajem pri nogah.

Marjeta se od ostalih svetnic v četverici loči po ogrinjalu z bogatim dekorativnim vzorcem. Tekstilni vzorci so na stenskih slikarijah običajno najslabše ohranjeni, saj so jih slikarji naslikali, ko je bila površina že suha, to pa pomeni, da se barva ni sprijela z vezivom v podlagi. Za tekstilne vzorce so mojstri uporabljali šablone – vsaka delavnica je imela svoje. V Crngrobu je Bolfgang uporabil vzorec, ki vsebuje pare kril, palmetne motive in stilizirano granatno jabolko.

Čeprav je bila rojena v bogati družini, je Marjeta sprejela krščansko vero in se preživljala z rejo drobnice. Ker je želela ostati neporočena, je zavrnila poroko z nekim bogatim sodnikom. Ta jo je zato obsodil na mučenje, na koncu pa je bila obglavljena. Legenda pravi, da jo je med mučenjem napadel sam hudič v podobi zmaja, ki je postal njen razpoznavni atribut.

Besedilo: Nina Misson, marec 2023