Vladimir Vlastja Simončič

Vladimir Vlastja Simončič (1911–2000) je po koncu druge svetovne vojne, ki jo je preživel v odporniškem gibanju in ujetništvu, postal poklicni fotograf, ki se je kot samouk izpolnjeval celo življenje. Fotografiral je za časopise, kot sta Tovariš in Slovenski poročevalec, načrtno pa se je posvetil tudi gledališki fotografiji. Leta 1949 je bil v času pogromov informbiroja aretiran in obsojen na šest mesecev zapora, a je kot uveljavljen fotoreporter v 50. letih nadaljeval s svojim delom za različne tiskane medije, vse dokler se leta 1957 ni specializiral za medicinsko fotografijo. Poleg tega je Simončič ustvarjal tudi na področju avtorske fotografije, kjer se je tako posvečal krajinski in ulični fotografiji kakor tudi likovnemu eksperimentiranju s fotografsko podobo; nenehno je iskal idealno ravnotežje med kompozicijo, kontrasti in pomenom podobe. V 70. letih se je Simončič preselil v Gorenjo vas in tam preživel nekaj najbolj plodnih ustvarjalnih let. V starem župnišču si je uredil tudi zasebni avtobiografski muzej (s katerim je sam poskrbel za vpis v zgodovino fotografije), od koder so tudi tu predstavljena dela. Fotomuzej Vlastja trenutno ni odprt, Loški muzej in Občina Gorenja Vas - Poljane pa pripravljata novo, stalno postavitev zbirke v dvorcu Visoko.