+7

Januarja 2020 je ekipa kustosov projekta Foto Loka (Miha Colner, Nina Misson, Saša Nabergoj, Boštjan Soklič) začela obiskovati ateljeje še živečih ustvarjalcev – fotografov oziroma njihovih dedičev. Namen teh obiskov je bil pregled fotografskega gradiva posameznih umetnikov oz. umetnic in seznanjanje z njihovo ustvarjalno prakso. 

Od januarja do marca smo se tako dobili s Sašem Kočevarjem, Janezom Pelkom, Mitom Gegičem, Urbanom Babnikom, Tonetom Štamcarjem, Nives Lunder v ateljeju Tomaža Lundra in Sanelo Jahić. Ti študijski obiski ateljejev so bili prvi korak na dolgi poti spoznavanja opusa fotografov, njihovih preteklih izkušenj in pričakovanj ter delovnih praks. Vse fotografe je na tak ali drugačen način oblikovalo ali zaznamovalo loško območje, kustosi pa smo začeli primerjati njihove prakse in iskati skupne točke, ki bi prihajajoči razstavi dale rdečo nit.

Pri raziskovanju umetnikov, ki niso več živi, je bilo naše delo bolj arhivske narave, pregledati je bilo treba arhive muzejev in izslediti kako redko knjigo, se odpraviti v knjižnice … Tako smo se povezali z Muzejem novejše zgodovine Slovenije (MNZS), kjer hranijo fotografski arhiv loškega fotografa Edija Šelhausa.

Zaradi zunanjih okoliščin je bilo naše delo za nekaj mesecev več ali manj omejeno na virtualne stike in raziskovanje od doma. Šele konec maja smo lahko nadaljevali s preostalim delom študijskih obiskov. Z Dašo Simčič smo se dobili v ateljeju Igorja Pustovrha, s Simonom Mlakarjem smo pregledali del zajetnega arhiva Toneta Mlakarja, z Jano Jocif pa smo se pogovorili o njenem ustvarjanju v času karantene. V Gorenji vasi smo pregledali še zbirko Vladimirja Simončiča - Vlastje v Fotomuzeju Vlastja, ogledali pa smo si tudi tematsko razstavo njegove portretne fotografije na Ljubljanskem gradu. Konec junija smo v Ljubljani obiskali dediče Avgusta Bertholda v prostorih njegovega nekdanjega studia, s čimer smo opravili še zadnji študijski obisk.

V poletnih mesecih je bilo treba pripraviti ožji izbor fotografskega gradiva za razstavo. Izbor smo nato skupaj s kustosi pregledali, skušali pa smo določiti tudi način postavitve na razstavi, ki bi posameznega umetnika kar najbolje predstavila. Septembra smo pripravili nabor gradiva, ki je moral biti zastavljen jasno in pregledno, saj smo oblikovalcu razstave Luku Kravanji predstavili izbrane fotografe in njihova dela. Pogovarjali smo se o možnih načinih postavitve razstave, ki bi ustrezal vsakemu umetniku posebej in se hkrati z ostalimi povezal v smiselno celoto.

Pripravila: Nina Misson

+3

V Galeriji na gradu bo od 18. novembra na ogled razstava Foto Loka: Ustvarjanje zgodovine fotografije Škofje Loke, ki je del širšega projekta raziskovanja fotografije na Loškem in je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Fotomuzejem Vlastja Gorenja vas. Bogata fotografska tradicija na Loškem je do zdaj ostala še razmeroma neraziskana, zato je namen prihajajoče razstave predstaviti 120-letno obdobje ustvarjanja, vse od začetkov fotografije do najsodobnejših fotografskih praks. Predstavljenih bo 14 fotografov (Urban Babnik, Avgust Berthold, Mito Gegič, Jana Jocif, Sašo Kočevar, Tomaž Lunder, Janez Misson, Tone Mlakar, Janez Pelko, Peter Pokorn st., Igor Pustovrh, Edi Šelhaus, Vlastja Simončič, Tone Štamcar), katerih ustvarjalnost je tako ali drugače povezana s Škofjo Loko.

Plodovito ustvarjanje loških ustvarjalcev bo predstavljeno z raznovrstno, skrbno načrtovano postavitvijo, ki skuša vsakega fotografa posebej predstaviti na način, ki ustreza duhu njegovega časa in odraža tudi njegovo ustvarjalno prakso. Tako bo na primer delo petega slovenskega impresionista, Puštalca Avgusta Bertholda, predstavljeno kot salonska postavitev v slogu prvih fotografskih razstav, ki še močno črpajo iz slikarskih postavitev; dela arhitekta in fotografa Toneta Mlakarja pa bomo na ogled postavili kar v obliki fotografskega albuma. Obsežen fotografski arhiv Toneta Mlakarja, ki je kot arhitekt močno zaznamoval urbanistično in stavbno zasnovo mesta Škofja Loka, sicer predstavlja pomemben dokumentarni spomenik loške preteklosti in bo raziskovalce muzeja zaposloval še kar nekaj časa, saj bo postal del muzejske umetnostne zbirke. S svojimi fotografskimi deli bo predstavljen tudi Mito Gegič, sicer slikar, živeč v Škofji Loki. Njegova kompozicija v treh delih deluje kot povezovalni člen med njegovo fotografsko prakso in slikarskim ustvarjanjem, hkrati pa bo na ogled tudi njegova serija ulične fotografije. Aktivni življenjski slog sodobnega fotografskega ustvarjalca Saša Kočevarja se zrcali v množici avtorjevih beležnic utripa mestnega jedra Škofje Loke, ki je v veliki meri ostalo nespremenjeno že od Bertholdovih časov, Kočevar pa v domačem mestu neumorno išče še nepovedano in neprikazano.

Spremljevalni program se bo do marca večinoma odvijal na spletu (akcije na družbenih omrežjih, predstavitveni videi na spletni strani muzeja), od marca dalje pa v fizičnem prostoru (fotografske delavnice, vodstva v sodelovanju z razstavljajočimi). V dvojezičnem katalogu, ki bo izšel že novembra, bodo poleg predstavitve razstavljajočih tudi fotografije postavitve razstave.

Odprtja zaradi trenutnih zdravstvenih razmer žal ne bomo mogli izpeljati v živo. Namesto tega bo ekipa kustosov pripravila videoesej, ki bo na ogled na muzejski spletni strani.

Pripravila: Nina Misson