40 let Združenja umetnikov Škofja Loka: umetniki na svojem
Galerija Ivana Groharja, 3. 7.–14. 9. 2019
Kustosinji: Saša Nabergoj in Simona Žvanut
Arhivsko-dokumentarna razstava predstavlja 40-letno zgodovino delovanja Združenja umetnikov Škofja Loka (ZUŠL) vse od ustanovitve do danes. Že s samo postavitvijo želimo poudariti interdisciplinarnost in razvejanost programa, ki ga je skozi štiri desetletja soustvarjalo veliko število umetnikov. Izpostaviti želimo njihovo vizijo, zanos in odločenost, da si bodo v Škofji Loki ustvarili mesto zase – in za umetnost. Vsi načrti se (še) niso uresničili in marsikatero pereče vprašanje, ki so ga umetniki izpostavili že v 80-ih, je (še vedno) del današnje problematike dela v umetnosti in kulturi. Vsekakor pa je razstava zaokrožen prikaz in poklon 40-letnemu delovanju članov umetniškega združenja, ki uspešno ohranja živo tradicijo umetnosti, ki je bila v Loki vedno napredna, celo avantgardna – še posebej likovna umetnost vse od družine Šubic in Ivana Groharja do današnje, za slovenski prostor izredno močne sodobne umetniške scene.
V prvem prostoru razstave osvetljujemo bogato razstavno dejavnost Združenja, zlasti odprtje Galerije Ivana Groharja, ki jo je združenje konec 80-ih uspešno pridobilo, udarniško prenovilo in programsko ter operativno vodilo 13 let.
V drugem prostoru je prvič predstavljen izbor arhivskega gradiva Združenja, s katerim smo želeli čimbolj celovito predstaviti ustanovitev: zanimali so nas razlogi za ustanovitev, kako sta potekala proces dela in oblikovanje smernic ter ciljev delovanja – kar je zanimivo izhodišče tako za primerjavo z današnjim delovanjem društva kot tudi za razmislek o vlogi in pomenu društva v Škofji Loki in širše.
Stene galerije so spremenjene v delavno tablo, na kateri predstavljamo zlasti prva desetletja delovanja in široko paleto različnih aktivnosti članov, na primer: organizacijo umetniških kolonij in strokovnih ekskurzij članov Združenja, sodelovanja pri številnih projektih in prireditvah, kot so Loški umetniški utripi in Venerina pot (današnji Historial), aktivno prizadevanje za pridobitev srednjeveške kašče za razstavno dejavnost in zasnova prvega programskega koncepta Štefanove (danes Šubičeve) hiše v Poljanah. Predstavljamo tudi publicistično dejavnost društva, kataloge preglednih razstav Združenja, časopise Šubičeve kolonije ipd., ki jih obiskovalci lahko tudi vzamejo v roke in prelistajo.
Predstavljamo tudi Groharjevo kolonijo, ki jo je ZUŠL prevzel v vodenje ob svoji ustanovitvi in prenehal organizirati v času vzpostavitve Groharjeve galerije.
Razstavljena sta tudi rokovnik z zapiski prvega tajnika Združenja Franceta Berčiča - Berka in knjiga gonilne sile raznolikih društvenih dogajanj in prezgodaj umrlega Tomaža Lundra z naslovom Aktivisti, nastala na 9. koloniji Iveta Šubica.
Predstavljeni so tudi številni dogodki, npr. že omenjeni Loški umetniški utripi – razstava in koncert v kapeli Puštalskega gradu od leta 1980 naprej, številna sodelovanja z drugimi stanovskimi društvi (npr. z ZU Celje in Društvom likovnih umetnikov Severne Primorske) in slovenskimi ter tujimi galerijami (npr. v Mariboru, v Novi Gorici, v Lendavi, na Ravnah na Koroškem, v Slovenj Gradcu, z Galerijo Marin v Umagu) in razstavišči v pobratenih mestih.
Osvetliti pa želimo tudi manj odmevne, a bistvene aktivnosti – ena od teh so študijski obiski razstavišč po Sloveniji in tujini, npr. beneškega bienala in razstav v Palazzo Grassi v 90-ih, galerij v Gradcu in na Dunaju. Strokovna potovanja so bila tista, ki so člane ZUŠL ves čas držala v stiku s tistim najbolj sodobnim v svetu umetnosti ter ponudila možnost druženja in strokovnih debat izven toka vsakdana. Prav eno izmed takšnih večernih druženj na poti je botrovalo tudi nastanku ideje za Mali format, prodajno razstavo del manjših formatov, zamišljeno kot ponudbo umetniških del v decembrskem predprazničnem času.
Mnoštvo različnih dokumentov društva (vse od programskih, organizacijskih in administrativnih do govorov na občnih zborih), društvenih publikacij, fotografij, izrezkov iz časopisa Gorenjski glas nadgrajujejo štirje, posebej za to razstavo posneti video intervjuji z umetniki, ki so bili aktivni pri vzpostavitvi ZUŠL in/ali kasneje pri njegovem delovanju. Agata Pavlovec, Maja Šubic, Franc Berčič - Berko in Simon Mlakar pripovedujejo o razlogih stanovskega organiziranja, o specifikah, razlikah in spremembah delovanja v 40 letih obstoja, o dobrih praksah, ki bi jih veljalo vrniti v sodobni obliki, ter o nuji sodelovanja v prihodnosti.
***
sobota, 31. 8. 2019, ob 10. uri: Javno vodstvo po razstavi s kustosinjama razstave Simono Žvanut in Sašo Nabergoj
