Cerkev sv. Križa na Križni Gori in njena poslikava

Na razglednem slemenu nad Škofjo Loko se dviga vasica Križna Gora. Ime je dobila po nekdanji kapelici sv. Križa, kasneje prezidani v cerkev. Cerkev sv. Križa na Križni Gori je na zunaj povsem običajna cerkev, ki pa v notranjosti skriva lepe kamnoseške detajle in dragocene freske, ki spadajo med pomembnejšo domačo kulturnozgodovinsko dediščino. Legenda pravi, da so cerkev najprej začeli zidati v vasi. Kar so podnevi naredili, je sv. Urh ponoči prenesel na to mesto. Cerkev naj bi pozidal neznani stavbar okrog leta 1500. Najstarejši del je zvezdasto obokan prezbiterij s sklepnikoma sv. Urha in Marije z Jezusom. Prezbiterij je v celoti poslikan s freskami iz leta 1502, ki so delo bavarskega ali koroškega slikarja in pomenijo vrh gotskega realizma pri nas.

V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo kopije križnogorskih fresk, ki jih je izdelal akademski slikar Boris Jesih. Freske so izvedene po ikonografskih pravilih kranjskega prezbiterija. V osredju temena oboka je dopasna podoba Kristusa s križnim nimbom okoli glave, ki pogleduje iz plastično naslikanega okvira iz krogovičja. V levici drži vladarsko jabolko s križem, desnico pa dviga v blagoslov; za njim je kobaltno modro nebo. V ostalih rombičnih polah so razvrščeni angeli muzikanti, ki s plesom in petjem slavijo Odrešenika. Ob slavoloku je v trikotni poli zelena trnjeva krona, prebodena s tremi belimi žeblji, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje.

Simboli evangelistov (ki v shemi kranjskega prezbiterija navadno obkrožajo Kristusa) so tukaj pomaknjeni v trikotne pole med kraki osrednje zvezde, medtem ko trikotno polo nad zaključno steno prezbiterija (za oltarjem) izpolnjuje jagnje božje s križem. V zunanjih trikotnih polah zvezde v bližini vhoda sta naslikani bradati glavi dveh prerokov, Johela in Izaije. Na stenah prezbiterija so podobe tistih, ki Kristusu pomagajo na zemlji. Ti so ohranjeni na zgornjih delih sten, v podločjih. Podobe na spodnjih delih sten niso ohranjene.

Severno steno krasita dva prizora iz legende o življenju sv. Korbinijana, ustanovitelja freisinške škofije: podoba na prvi poli (ob vhodu v prostor) prikazuje medveda, ki je ubil svetnikovo mulo; na drugi poli medved namesto mule ponižno nosi tovor, tako kot mu je ukazal svetnik. Tri zaključne pole prezbiterija so poslikane s podobami svetnic in Marije: na prvi sv. Uršula in sv. Neža, na drugi Marija z otrokom in sv. Rozalija, na tretji sv. Katarina in sv. Barbara.

Na južni steni je umetnik prikazal legendo iz življenja sv. Urha, augsburškega škofa: na poli bliže oltarju vidimo sla, ki je pri svetniku dobil kurje bedro, in na naslednji, kako se je tožljivemu slu kurje bedro čudežno spremenilo v ribo. Na notranji strani slavoločne stene je kot starozavezna napoved Jezusove žrtve upodobljena daritev Kajna in Abela.

Freske v prezbiteriju niso bile nikdar prebeljene. Obdržale so prvotno obliko in barvo. Podobe so bile slikane na svež omet s prozornimi barvami. Po mnenju Franceta Steleta kažejo freske vse značilnosti novega slikanja (tudi na področje Slovenije prihajajoče renesanse): “realistično zgovorni so gibi in obrazi, obrazi so portretno karakterizirani, poznogotski dekorativni sistem draperij se je široko razmahnil in prostor se je obogatil ter se v ozadju odprl v dotlej nedosežena obzorja”.

S freskami, ki pa so delno zakrite in nerestavrirane, je poslikana tudi ladja. Avtor poslikav je Jernej iz Loke. Na zunanji steni prezbiterija, ki se danes nahaja pod streho zakristije, je ohranjen fragmet freske sv. Krištofa, segajoče pod zunanji omet.

Pripravil: Boštjan Soklič