Šolstvo

Gojenke na grajskem dvorišču, pred letom 1908, Arhiv uršulinskega samostana Škofja Loka. Izven rednega pouka so se lahko učile tujih jezikov (italijanščina, francoščina, angleščina), igranja inštrumentov (klavir, citre, violina idr.). Po končanem šolanju so lahko obiskovale praktične tečaje šivanja, klekljanja, vezenja, strojepisja, slikanja, gospodinjstva itd.
Gojenke na grajskem dvorišču, pred letom 1908, Arhiv uršulinskega samostana Škofja Loka. Izven rednega pouka so se lahko učile tujih jezikov (italijanščina, francoščina, angleščina), igranja inštrumentov (klavir, citre, violina idr.). Po končanem šolanju so lahko obiskovale praktične tečaje šivanja, klekljanja, vezenja, strojepisja, slikanja, gospodinjstva itd.

Marija Terezija je leta 1774 uvedla splošno šolsko obveznost za dečke in deklice od 6. do 12. leta. V manjših mestih in trgih so ustanavljali trivialke, kjer so se otroci učili branja, pisanja, računanja in verouk. V večjih mestih so bile ustanovljene glavne šole (branje, pisanje, računanje, verouk, latinščina, prirodopis, gospodarstvo, zemljepis, zgodovina, risanje, geometrija, mehanika). V glavnem deželnem mestu pa so delovale normalke. Učni jezik je bila nemščina, v nižji razredih pa slovenščina. V času Ilirskih provinc (1809–1813) je francoska oblast na Slovenskem v osnovnem šolstvu uvedla štirirazredne primarne šole. Poleg tega so uvedli poučevanje pouka v slovenskem jeziku. Težavo je predstavljalo pomanjkanje učiteljskega kadra, knjig in učbenikov v slovenskem jeziku. Šolstvo je začelo nazadovati, število učencev se je zmanjšalo in šole so se zapirale. Po koncu francoske zasedbe so avstrijske oblasti odpravile večino sprememb, ki so jih uvedli Francozi. Šolstvo je ponovno prišlo pod cerkveni nadzor, v osnovnem šolstvu pa je bil ponovno vzpostavljen sistem trivialk, glavnih šol in normalk. Leta 1869 so z zakonom uvedli splošne ljudske in meščanske šole ter vpeljali osem letno obveznost.

Tako kot po drugih krajih avstrijske monarhije je bilo tudi v Škofji Loki šolanje deklic in dečkov ločeno. Dečki so obiskovali trivialno šolo, ki se je leta 1825 preoblikovala v glavno šolo. Z državnim šolskim zakonom (1869) pa se loška šola preimenuje v Deško ljudsko šolo.

Deklice so se izobraževale pri sestrah uršulinkah, ki so po prihodu v Škofjo Loko leta 1782 organizirale zunanjo in notranjo dekliško šolo. V notranji šoli so bile ljudska šola, meščanska šola, učiteljišče, nemški tečaj, trgovski tečaj in kmetijsko-gospodinjska šola. Zunanja šola pa je vključevala ljudsko, nedeljsko oziroma ponavljalno in gorsko šolo. Konec leta 1906 so uršulinke ustanovile še učiteljišče, enoletni trgovski tečaj. Uršulinke so leta 1894 odprle vrtec za dekleta od četrtega do šestega leta starosti. V letu 1906 pa so odprle še vrtec za dečke.