Jožef kuha močnik

Freska Kristusovega rojstva Mojstra Bolfganga v Crngrobu

Crngrobška freska Kristusovega rojstva, ki je nastala v krogu delavnice Mojstra Bolfganga, je eden najlepših, četudi ne najbolje ohranjenih spomenikov gotskega stenskega slikarstva na Slovenskem. Poslikava se nahaja na vzhodnem koncu severne stranske ladje cerkve Marijinega oznanjenja in je nastala v sredini 15. stoletja. Prikazuje čaščenje novorojenega Deteta, ki pa ni ohranjen v celoti, manjka namreč Jezušček – osrednja figura tega motiva. V prizor je vključen za slovenske dežele redek žanrski motiv Jožefa pri kuhanju.

Jožef sedi na stolčku levo od Marije in je upodobljen kot starec lepih, mehkih potez z belo brado, lasmi in zalizci, ki molijo izpod pokrivala. Z levo roko drži posodo nad ognjem, z desno pa leseno kuhalnico. V trenutku nepazljivosti, ko se je obrnil na levo, mu je bela jed prekipela in se začela cediti po robovih sive posode. Nekateri avtorji jed v posodi identificirajo kot kašo, bolj uveljavljeno pa je, da gre za močnik.

Žanrski motiv Jožefa pri kuhanju močnika ni izvirna rešitev Mojstra Bolfganga, saj ga najdemo že v 14. stoletju, vsekakor pa v slovenskem prostoru predstavlja posebnost. Natančnega vira za motiv (še) ne poznamo, priča pa o spremenjeni vlogi Jezusovega krušnega očeta (nutritor domini), ki je v starejših upodobitvah iz zgodnjega srednjega veka bržkone prikazan kot pasiven opazovalec in potisnjen v ozadje, včasih pa ga vidimo sredi kakega opravila, na primer pri sekanju drv ali celo med spanjem.

Najstarejša znana upodobitev Jožefa kot kuharja je z gradu Tirol (Innsbruck) iz 70. let 14. stoletja, sicer pa je motiv najpogostejši v severozahodni Nemčiji in se izven tega območja celo zelo redko pojavlja. Morda ima svoj vzor v božičnih igrah – Jožef, ki Mariji naroči, naj otroka povije v plenice, sam pa bo skuhal močnik, je sicer izpričan šele v dramatiki južnonemških in avstrijskih dežel 16. stoletja, vendar igre vsebujejo sledi starejših virov. V slovenskem okolju takega motiva ne najdemo niti v dramatiki niti v ljudskih pesmih, zato je najbolj verjetno, da ga je Mojster Bolfgang prevzel iz nemškega okolja.

Pripravila: Nina Misson

Literatura:

• Emilijan CEVC, Ikonografski problem Bolfgangove freske Rojstva v Crngrobu, Loški razgledi, XXX, 1983, str. 35–42.
• Janez HÖFLER, Mojster Bolfgang in njegov krog, Gotika v Sloveniji, (Ljubljana, Narodna Galerija, 1. 6.–1. 10. 1995, ur. Janez Höfler), Ljubljana 1995, str. 273.