Zazidana Zadnja večerja v Crngrobu

Prizor Zadnje večerje je od dozidave vhodne lope na zahodni strani skrit na podstrešju crngrobške cerkve in je najvišji izmed prizorov Kristusovega trpljenja, ki so v času nastanka prekrivali skoraj celotno zahodno fasado cerkve. Delo velja za edino skoraj v celoti ohranjeno poslikano fasado na Slovenskem.

Če teren omogoča, so krščanska svetišča zgrajena tako, da je oltar na vzhodni strani, bližje vzhajajočemu Soncu in Jeruzalemu – mestu, v katerem je umrl Jezus Kristus in po krščanskem verovanju vstal od mrtvih. Glavni vhod cerkva je nasproti oltarja, torej na zahodu, zato so zahodna pročelja bogato poslikana. Poslikave ob vhodu so vernike opominjale na Kristusovo trpljenje in na pomen njegove žrtve na križu za človeštvo, zato so na teh mestih pogosto prizori Kristusovega trpljenja, ki jih imenujemo tudi pasijonski cikli. Poslikave so služile kot opomin, da je treba v cerkev vstopiti ponižno, hkrati pa so v vernikih vzbujale strah pred kaznijo in upanje v odrešenje. Vhod v cerkev v Crngrobu je sicer danes na južni strani, zato se je ta učinek izgubil.

Zadnja večerja je svetopisemski dogodek, ko je Jezus še zadnjič večerjal s svojimi učenci (apostoli), preden je umrl na križu. Na zadnji večerji temelji krščansko bogoslužje (sveta maša), v katerem duhovnik izreče posvetilne besede nad kruhom in vinom.