1000-letnica Škofje Loke
Škofja Loka je leta 1973 praznovala 1000-letnico. Ob tej priložnosti se je tekom leta zvrstila vrsta prazničnih dogodkov.
Proslava bo trajala od enega do drugega občinskega praznika. Start bo letos 9. januarja. Vse, kar pripravljamo za proslavo[,] ima predvsem trajen značaj[,] glavna točka naše proslave bo nova loška šola. Pa tudi kanalizacija in vodovod, telefon v skritih kablih in nov vrtec. Seveda bomo ozaljšali tudi stari grad in obzidje, osvežili bomo freske in še marsikaj zgodovinskega. Proslava pa ne bo toliko rompompom, temveč stvar, ki bo imela trajno vrednost in vsestransko korist. Glavna skrb pa je, trenutno, naša šola.
Tone Polajnar za Tovariš, 8. 1. 1973, str. 7
Tako je tedanji loški župan Tone Polajnar opisal dogajanje. Začetek jubilejnega leta so naznanili že 1. januarja, z ognjemetom in fanfarami, ki so se oglasile z Loškega gradu. Temu je sledil pester program, ki je bil sprejet že leta 1970 na 11. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Obsegal je praznovanja, zborovanja, razstave, koncerte, prireditve na področjih kulture, športa, turizma itd. Praznovali so tako v Škofji Loki kot tudi v Gorenji vasi, Žireh, Železnikih in okoliških vaseh.
Poleg vrste manjših in lokalnih dogodkov je bilo v jubilejnem letu 1973 izpeljanih tudi nekaj večjih. 9. januarja je v dvorani Kina Sora potekala slovesna seja občinske skupščine ob občinskem prazniku. 8. februarja je v Galeriji na gradu potekala podelitev Prešernovih nagrad gorenjskih občin. Še istega meseca so na Starem vrhu izvedli dvodnevno smučarsko tekmovanje pionirjev na mednarodnem nivoju za pokal 1000-letnice. 5. marca so v Kinu Sora predvajali barvno TV-nadaljevanko Cvetje v jeseni. Prav tako marca so krajevni praznik in 1000-letnico praznovali v Sv. Duhu in Žabnici. Sledil je teden praznovanja 1000-letnice v Gorenji vasi, ki je potekal od 5. do 15. aprila. Ob tej priložnosti so pripravili pester program, od predvajanja filma Titova pot miru, odprtja razstave domačega fotokluba in koncerta gorenjevaškega okteta do predavanja Franceta Planine in gostovanja Loškega gledališča z dramatizacijo povesti Ivana Tavčarja V Zali. Od 25. aprila do 2. maja so teden praznovanja 1000-letnice organizirali v Žireh, s proslavo 27. aprila in 1. maja. 9. maja je Škofjo Loko in okolico obiskal predsednik Tito. 11. maja je potekal tradicionalni majski tek po ulicah Škofje Loke. V galeriji na Loškem gradu je filatelistično društvo Lovro Košir pripravilo filatelistično razstavo Škofja Loka 973–1973. V mesecu juniju pa je potekala Mala Groharjeva slikarska kolonija.
Osrednja prireditev praznovanja, imenovana Škofja Loka skozi stoletja, je bila na sporedu 30. junija. Že v dopoldanskem času so podpisali listino o pobratenju Škofje Loke s Smederevsko Palanko, zvečer pa je na grajskem vrtu v novem letnem gledališču potekala gledališka predstava Janka Kreka Škofja Loka skozi stoletja. 4. julija je potekal tradicionalni izseljenski piknik. Še isti mesec je teden praznovanja potekal v Selcih. Septembra se je program ob jubilejnem letu nadaljeval z odprtjem nove osnovne šole v Podlubniku (Osnovna šola Ivana Groharja) in fotografsko razstavo Škofja Loka 1973. Sledil je še zadnji teden praznovanja, ki je potekal v Železnikih od 23. do 30. novembra.
V jubilejnem letu so izšla tudi nekatera pomembnejše dela, med drugim knjigi Franceta Planine Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino in Pavleta Blaznika Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803). Izdan je bil program prireditev in manifestacij Ob 1000-letnici Škofje Loke, ki ga je uredil Lojze Malovrh. Poleg tega je Loški muzej Škofja Loka izdal nov vodnik po zbirkah, Muzejsko društvo pa je pripravilo posebno številko Loških razgledov XIX.
Ob vseh prireditvah in izdajanju novih publikacij se je v Škofji Loki in njeni okolici tudi gradilo, obnavljalo in urejalo. Sem sodi rekonstrukcija fasad na Mestnem in Spodnjem trgu, ureditev javne razsvetljave, restavriranje Homanove hiše in nekaterih lokalov, preložitev nizkonapetostnega in telefonskega kabla na Mestnem trgu, gradnja kanalizacije in vodovoda, ureditev Škofjeloškega gradu, restavriranje fresk ter ureditev zidov, ograj, obrežij, mostov, zelenih površin itd. Obnovili so tudi kulturna domova v Selcih in Železnikih.
Želja organizatorjev je bila, da tisočletno mesto ob njegovem jubileju obišče čim več obiskovalcev. Tako so mesto tudi promovirali, z izdajo plakatov, spominskih ovojnic, brošur, značk ter s setom 18 novih razglednic Škofje Loke. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi jubilejna poštna znamka.
Pripravila: Sara Šifrar Krajnik, študentka etnologije in kulturne antropologije
Viri in literatura:
- Eržen, Janez, Prispevek h kroniki Škofje Loke (Od 1. 10. 1972 do 30. 9. 1973), Loški razgledi, letnik 20, št. 1, 1973, str. 329–337.
- Eržen, Janez, Prispevek h kroniki Škofje Loke (Od 1. 10. 1973 do 30. 9. 1974), Loški razgledi, letnik 21, št. 1, 1974, str. 293–303.
- Kralj, Drago, Lepotici je tisoč let, Tovariš, 29(1), 8. 1. 1973, str. 6–9.
- Malovrh, Lojze, Ob 1000-letnici Škofje Loke: Škofja Loka 973–1973, Škofja Loka: Odbor za proslavo 1000-letnice Škofje Loke, 1973.
- Malovrh, Lojze, Leto 1973: jubilejno leto Škofje Loke in okolice, Glas, letnik 26, izredna številka, 5. 1. 1973, str. 2–3.
- Soklič, Boštjan, Pogledi v preteklost, dostop 28. 7. 2021.