Kulturno dogajanje v Škofji Loki 1945–1991
Če je bilo kulturno dogajanje že v prejšnjih stoletjih ena glavnih značilnosti Škofje Loke, po čemer je bila prepoznavna tudi drugod, se je po drugi svetovni vojni ta dejavnost le še krepila v prid raznolikosti kulturnih dejavnosti in prireditev. Brez kulturne ozaveščenosti in prostovoljnega sodelovanja občanov, ki je bilo značilno za povojna leta, ta razvoj ne bi bil mogoč.
Že 21. 9. 1945 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Škofja Loka, kasneje preimenovano v KUD Tone Šifrer, kjer so se sčasoma razvijale različne sekcije delovanja, nekatere izmed njih pa so kasneje prevzele profesionalne ustanove (knjižnica, glasbena šola idr.). Težnjo po profesionalizaciji je treba izpostaviti tudi v navezavi z Loškim muzejem, v katerem so že leta 1946 zaposlili prve strokovnjake (ravnatelja in arhivarko), desetletje kasneje pa je muzej dobil današnje prostore na gradu, ki so ob postavljeni stalni zbirki omogočali še razstave sodobnih avtorjev in večjih študijskih razstav. S svojim delovanjem je muzej ponudil širok spekter možnosti za nadaljnje raziskovalno delo. O kulturnem dogajanju se je publiko redno obveščalo v časopisju, od leta 1967 je bila namreč kulturi v celoti namenjena priloga Gorenjskega glasu, imenovana Snovanja. Desetletje kasneje, 1979., pa so loški umetniki ustanovili Združenje umetnikov Škofja Loka (ZUŠL), ki je od 80. let dalje podeljevalo tudi pomembno Groharjevo nagrado in štipendijo. Med likovnimi dogodki velja izpostaviti Groharjevo kolonijo, zaradi katere so v Škofjo Loko prihajali umetniki in mladi iz vseh koncev Slovenije. Posebno mesto imajo v kulturi Loškega tudi spomeniki, ki največkrat upodabljajo znamenite Ločane kot je Ivan Grohar, ali opominjajo na dogodke kot je Spomenik dražgoški bitki.