Zbirka starih knjig obsega Knjižnico Ivana in Franje Tavčar z Dvorca Visoko, Knjižnico baronov Oblak-Wolkensperg iz gradu Puštal pri Škofji Loki, zbirko verskega tiska in zbirko starih monografij iz let 1800–1950.

Za ogled zbirke vprašajte na muzejski recepciji.

Zaradi zagotavljanja potrebnih standardov za konservacijo starih knjig je ogled namreč možen le v družbi muzejskega informatorja. 

Zbirke so v muzej prišle kot celota, in sicer kot zapuščine večjih osebnih knjižnic, le zbirka starih monografij iz let 1800–1950 se je od sedemdesetih let 20. stoletja v muzeju oblikovala iz odpisanega gradiva ukinjenih podružničnih šol, društev in družbenopolitičnih organizacij v Škofji Loki in na širšem škofjeloškem območju.

Med zbirkami je več sto knjig, ki so izšle pred letom 1800 in že zaradi svoje starosti veljajo za kulturni spomenik. Zanimive in pomembne pa niso le zaradi svoje starosti, redkosti ali provenience, temveč tudi vsebine, saj ponujajo vpogled v razvoj posameznih znanosti in strok ter v človekovo življenje na različnih področjih v preteklosti. Hkrati lahko številne knjižne vezave štejemo za redke primere – dragocene so zlasti tiste, ki so v celoti izvirne in sovpadajo z nastankom knjig. V zbirkah imamo na primer pergamentno vezavo iz leta 1681, vezave v brokat papirju, polusnjene vezave z ročno izdelanim marmoriranim papirjem ali še starejšim kleister marmorjem, vezavo v galunski svinjski koži s slepimi odtisi, vezavo v kozjem taninskem usnju z vtisom marmorja, lesene bukove platnice, medeninasta zapirala, papirne vezave z bukovim furnirjem v osnovi, zlate obreze in tako naprej.

Številne knjige zato presegajo lokalni pomen in so del naše pisne kulturne dediščine.

Med zbirkami je še posebej dragocena Knjižnica Ivana in Franje Tavčar z Visokega, ki jo v muzeju hranimo že vse od konca 2. svetovne vojne. Gre za obsežno knjižnico z več kot 600 naslovi, od katerih je okoli 200 antikvarnih izdaj, to je izdaj, ki so izšle pred letom 1800.

Knjige datirajo v čas od 16. do 20. stoletja, napisane so v nemščini, latinščini, francoščini, italijanščini, slovenščini, češčini, srbščini in hrvaščini. V knjižnici je presenetljivo malo knjig s pravnega področja, medtem ko najdemo Robinsona Crusoeja razsvetljenskega avtorja Daniela Defoeja, številne antične pisce, ženske revije, kuharice, učbenike, koledarje, knjige o astronomiji in naravoslovju ter priročnike. Med njimi velja izpostaviti priročnik za plemiške stanove za vodenje svojih posesti in družine Georgica Curiosa aucta oder Adeliches Land Leben iz leta 1715/1716 – gre za posebno vrsto literature v nemško govorečih deželah. Knjiga je zaradi starosti in redkosti zelo dragocena, zaradi bogate vsebine in ilustracij pa tudi kulturnozgodovinski vir za preučevanje nekdanjega načina življenja. V vzajemni bazi Cobiss so vpisani le trije izvodi naše izdaje.

Zelo veliko je tudi verskega tiska (okoli 150 knjig) in predvidevamo lahko, da so te knjige pripadale še rodbini Kalan, od katerih sta zakonca Tavčar Dvorec Visoko kupila. Možno je tudi, da so knjige z versko vsebino zapuščina nekdanjih ukinjenih samostanskih knjižnic, ki jih je župan Tavčar prevzel kot odpisano gradivo in prinesel na Visoko. Zaenkrat odgovora na ta vprašanja še ne vemo, zagotovo pa je del knjig iz samostanskih knjižnic, saj so označene z žigi. Ena od teh knjig je rokopisni učbenik filozofije Institutiones Universae Philosophiae iz leta 1778, ki je v celoti že digitaliziran in dostopen na naši spletni strani.

Knjižnica priča o široki izobrazbi zakoncev Tavčar, njunih raznolikih zanimanjih, spremljanju aktualnega družbenega in kulturnega dogajanja v svetu ter izrisuje podobo dveh zanimivih intelektualcev tedanjega časa v našem prostoru. S tem pomembno prispeva k poglobljeni in čim bolj celostni predstavitvi življenja in dela dr. Ivana Tavčarja in njegove žene, politične aktivistke in humanitarke Franje Tavčar v Loškem muzeju Škofja Loka.

Več o zbirki Ivana in Franje Tavčar

Več o dvorcu Visoko

Strokovno delo pri postavitvi nove stalne zbirke je potekalo od leta 2019 v sodelovanju z muzejsko strokovno sodelavko in konservatorsko-restavratorsko svetnico mag. Blanko Avguštin Florjanovič. Naš cilj je bil zasnova odprtega depoja, v katerem bo knjižno gradivo hranjeno po vseh potrebnih konservatorskih standardih, hkrati pa v največji možni meri reprezentirano in na voljo strokovnjakinjam in strokovnjakom ter zainteresiranim javnostim. S tem želimo spodbujati raziskovanje knjižnega gradiva in omogočati živ, neposreden stik z našo pisno kulturno dediščino.

Izvedli smo preventivne postopke in konservatorsko-restavratorske posege, med drugim so bile vse knjige očiščene in zaplinjene na ZVKDS Restavratorskem centru pod nadzorom Vita Dolničarja. Začeli smo tudi z večletnim procesom restavriranja Knjižnice Ivana in Franje Tavčar, ki predvideva minimalne posege za stabilizacijo poškodb in preprečitev nadaljnjega propada oziroma izgubljanja fragmentov. Ohraniti želimo prvobitnost zbirke z vsemi njenimi strukturami in širokim spektrom uporabljenih materialov iz zgodovine, ki jih danes ni mogoče več dobiti. S tem bomo ohranili edinstven izgled celote, ki omogoča strokovne študije materialov ter delovanja in bivanja ljudi v času nastanka določene knjige.

Vzpostavili smo sodelovanje z Oddelkom za digitalne vsebine v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer bodo letno digitalizirali vsaj tri redkejše knjige iz naših zbirk. Digitalizirano knjižno gradivo bo tako dostopno na muzejski spletni strani in v Digitalni knjižnici Slovenije.

Ekipa:

Kustosinja: dr. Simona Žvanut

Strokovno sodelovanje pri zasnovi zbirke in izvedba konservatorsko-restavratorskih postopkov: mag. Blanka Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorska svetnica pri Arhivu RS

Asistent kustosinje: Gregor Gartner

Izdelava lesene opreme: Matija Hiršenfelder

Blanka Avguštin Florjanovič deluje kot konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Svojo osnovno izobrazbo grafičarke je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala iz smeri bibliotekarstva in knjigarstva. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2011 magistrirala z naslovom Minimalni posegi na srednjeveških vezavah. Poleg formalnega izobraževanja doma se je na področju srednjeveških vezav od leta 1997 do 2010 vzporedno izobraževala tudi pri prof. dr. Christopherju Clarksonu iz Oxforda. Najstarejše vezave jo vodijo v sodelovanje z najrazličnejšimi strokovnjaki po svetu.

Od leta 2003 svoje znanje individualno in v obliki tečajev uspešno predaja domačim in tujim konservatorjem-restavratorjem in tudi študentom evropskega programa Erasmus. Je aktivna članica Društva restavratorjev Slovenije in članica Arhivskega društva Slovenije. Leta 2011 ji je stanovsko društvo konservatorjev-restavratorjev podelilo priznanje Mirka Šubica za opravljena konservatorsko-restavratorska dela na Dalmatinovi Bibliji.

Matija Hiršenfelder se ukvarja z restavriranjem in repliciranjem stavbnega pohištva, z izdelki domače in umetnostne obrti ter izdelavo mizarskih izdelkov po naročilu. Po zaključeni poklicni smeri modelni mizar je bil 10 let zaposlen v tovarni Litostroj in ob delu končal še lesno tehnično šolo v Škofji Loki. Občasno je delal tudi v gledališkem ateljeju kot izdelovalec rekvizitov za gledališče in opero. Od leta 2000 deluje kot samostojni podjetnik ter mentor domačim in tujim študentom, izdelke domače obrti pa razstavlja v lokalnem in mednarodnem prostoru. Med drugim je izdelal opremo za kapucinsko knjižnico v Škofji Loki, ki velja za eno najdragocenejših knjižnic v Sloveniji. Za delo v domači in umetnostni obrti je leta 2010 dobil priznanje za posebne rokodelske dosežke zlata vitica, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.