DOLGO 19. STOLETJE: LOŠKO V EVROPSKEM KONTEKSTU

Zbornik Dolgo 19. stoletje: Loško v evropskem kontekstu
Zbornik Dolgo 19. stoletje: Loško v evropskem kontekstu

Zbornik z naslovom Dolgo 19. stoletje: Loško v evropskem kontekstu predstavlja sklepni del večletnega projekta tako kustosov in kustosinj Loškega muzeja kakor strokovnjakov in strokovnjakinj iz sorodnih raziskovalnih ustanov. Pri tem smo si prizadevali raziskati kompleksno in obsežno zgodovinsko obdobje 19. stoletja, ki do sedaj za loško področje še ni bilo sistematično obravnavano in strnjeno predstavljeno.

Zbornik, ki obsega več kot tristo strani, je razdeljen v štiri vsebinske sklope in poleg poglobljenih lokalnih in širših (slovenskih) vsebin predstavlja tudi bogato slikovno, fotografsko, arhivsko in časopisno gradivo, ki so ga avtorji prispevkov med raziskovanji odkrivali in zbirali.

Avtorice in avtorji prispevkov: dr. Marijan Dović, dr. Renata Komić Marn, dr. Lev Kreft, dr. Žarko Lazarević, Biljana Ristić, dr. Ivan Smiljanić, Judita Šega, Sara Šifrar Krajnik, Mojca Šifrer Bulovec, Jože Štukl, Anja Zver, dr. Simona Žvanut

Zanimivosti iz zbornika

V zborniku si lahko preberete:

  • kdaj je mesto Škofja Loka dobilo mestnega cestarja in kaj so bile njegove dolžnosti;
  •  zakaj se hiši na koncu Kapucinskega mostu še danes pravi jesharna;
  • kakšne uniforme so imeli člani Kluba biciklistov v Škofji Loki in zakaj je bila ženskam včlanitev v klub prepovedana;
  • kateri slovenski literati so pri svojem ustvarjanju imeli največ težav s cenzuro;
  • zakaj je Anton Edvard pl. Strahl (1817–1884), starološki plemič, prejel viteški križec reda Franca Jožefa;
  • kako so se države v modernem času preoblikovale iz jezikovno-kulturnih v državotvorne skupnosti;
  • po katerih sodobnih umetnikih se je pri svojem delu zgledoval slikar in podobar Štefan Šubic v svojem ustvarjanju;
  • kako se je podoba Škofje Loke skozi 19. stoletje spreminjala na vedutah;
  • s kom vse je Anton Edvard pl. Strah kot velik zbiratelj umetnosti in mecen sodeloval pri oblikovanju svoje bogate umetniške zbirke;
  • zakaj so se pogrebna znamenja imenovala tudi “kerlejž” ali “karlejž” in kje so običajno stala;
  • katere zadruge so ustanavljali na loškem območju v drugi polovici 19. stoletja in kakšen je bil njihov namen;
  • kakšno pesem je ob stečaju Kmetijskega društva v Dolenji Dobravi spesnil osemdesetletni kmet iz Poljanske doline;
  • od kod se je klekljarstvo razširilo v loške kraje in kdo je bil zaslužen za razvoj te obrti na Poljanskem in Selškem;
  • katere epidemične bolezni so na loškem področju terjale največ smrtnih žrtev;
  • kdo je odprl prvo javno lekarno v Škofji Loki;
  • katere metode alternativnega zdravljenja je prebivalstvo poznalo v 19. stoletju.