Zdravstvo

Nadzor nad zdravstvom in vodenjem vseh zdravstveno-medicinskih zadev na državni (Avstro-Ogrska monarhija), deželni (Kranjska) in občinski (Škofja Loka) ravni je bil v drugi polovici 19. stoletja urejen z državnim zakonom, t. i. Postavo od 30. aprila 1870 o uredbi javne zdravstvene službe. Na ravni dežel so bila vpeljana zdravstvena okrožja, med njimi tudi zdravstveno okrožje Škofja Loka, ki je pokrivalo Škofjo Loko, Staro Loko, občine v Poljanski dolini brez žirovskega območja ter zdravstveno okrožje Železniki. Službo okrožnega zdravnika je v Škofji Loki med leti 1880 in 1909 opravljal uradno izšolani doktor medicine Anton Arko (1846–1908). Ob njem je bil med domačini zelo poznan še ranocelnik Anton Janez Grbec (1801–1873). Sestavni del mestnega jedra pa je v tem obdobju ob samostanski lekarni predstavljala leta 1860 ustanovljena javna lekarna Pri Mariji Pomagaj.

Tekom dolgega 19. stoletja je bila prisotna tudi vrsta nalezljivih bolezni, kot so črne koze, škrlatinka, tifus in kolera, imenovana tudi kuga 19. stoletja. Širjenje tovrstnih bolezni in veliko smrtnost pa so še dodatno poslabšale slabe sanitarne razmere, v katerih je živelo prebivalstvo. Te so se v Škofji Loki začele izboljševati na prelomu stoletja, k čemur sta pripomogli tudi vzpostavitev kanalizacije ter napeljava vodovoda.