Kratka zgodovina Loškega muzeja
Ko sta se poleti leta 1929 srečala profesorja Ivan Dolenec (1884-1971) in Jakob Šolar (1896-1968), sta ob prijateljskem pomenkovanju dobila idejo o rednih srečanjih loških profesorjev, ki službujejo v različnih krajih. Dr. Pavle Blaznik, France Planina, Tine Debeljak ter ostali profesorji so idejo o rednih srečanji z veseljem sprejeli in poleti leta 1930 se je enajst profesorjev srečalo na prvem uradnem sestanku t. i. profesorskega ceha. Sestanke so običajno izkoristili za ogled loških kulturnih spomenikov, čemur je sledilo kosilo in druženje. Redno so se srečevali do leta 1942.
Eden od pomembnejših sestankov je potekal leta 1936, ko je France Planina podal pobudo za ustanovitev muzeja za Loški okraj. Predlog je bil soglasno sprejet.
Muzejsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 23. julija leta 1937, njegov prvi predsednik pa je postal dr. Pavle Blaznik. Glavni cilj delovanja lahko razberemo iz pravil društva: “Namen društva je pospeševati domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in prirodopisnem oziru na ozemlju bivšega freisinškega gospostva.” Odborniki so tako dneve in dneve brskali po starih podstrešjih loških hiš in nabrali precejšnje število predmetov, sčasoma pa so tudi meščani sami začeli prinašati predmete v muzej. Članstvo društva je iz leta v leto naraščalo, z razvojem in delovanjem društva pa se je krepilo tudi zavedanje o pomenu širjenja domoznanske literature. Prvi tisk, ki ga je društvo izdalo leta 1938, je bila razprava dr. Pavleta Blaznika z naslovom Kolonizacija Poljanske doline. Pod okriljem Muzejskega društva pa od leta 1954 vsako leto izide zbornik Loški razgledi.
Konec avgusta leta 1939 je v mestni hiši na Mestnem trgu v Škofji Loki potekala velika slovesnost - odprt je bil muzej v Škofji Loki. Odborniki Muzejskega društva so zbrali 915 predmetov, ki so jih po tematskih sklopih razstavili v drugem nadstropju mestne hiše. Predstavljene so bile cehovska zbirka, zbirka Freisinškega gospostva, narodopisni predmeti, zbirka ljudske umetnosti in zbirka loških umetnikov. Muzej takrat še ni imel uslužbencev, zato so strokovne in upravne naloge urejali kar društveni odborniki. Muzej je bil odprt ob nedeljah in praznikih, zbirke so varovali in po njih vodili odborniki.
Delo odbornikov Muzejskega društva in razvoj muzeja je začasno ustavila druga svetovna vojna. Leta 1944 so muzejske predmete iz mestne hiše prenesli v kapucinsko cerkev in samostansko drvarnico, kjer so dočakali konec vojne. Po vojni so odborniki začeli zbirati nove predmete in iskati primerne prostore. S pomočjo Občine Škofja Loka so najeli Puštalski grad, v katerem so zbirke na novo razstavili in muzej slovesno odprli 28. julija 1946. Starim zbirkam so dodali še zapuščino dr. Ivana Tavčarja z Visokega v Poljanski dolini, zbirko cerkvene umetnosti, živalsko zbirko in narodnoosvobodilno zbirko (ki je bila na ogled v Domu zveze borcev). Zaradi vedno večjega obsega dela, ki so ga dotlej odborniki Muzejskega društva opravljali prostovoljno, so leta 1948 prosili za zaposlitev strokovnjaka, ki bi skrbel za zbirke. Oblasti so njihovo prošnjo odobrile in zaposlile prvega strokovnega vodjo muzeja Karla Plestenjaka.
S povečanjem zbirk in intenzivnim zbiranjem predmetov so prostori Puštalskega gradu kmalu postali pretesni. Občina je Loškemu muzeju namenila Loški grad, kamor se je muzej preselil leta 1959. Poleg obstoječih zbirk je muzej skozi desetletja delovanja zaposlil strokovni kader (arheolog, etnolog, zgodovinar, umetnosti zgodovinar, bibliotekar, konservator itd.), pridobival nove predmete in povečeval zbirke. Leta 1960 je bila postavljena Groharjeva spominska zbirka v Sorici, muzej je prevzel strokovno skrb za zbirke v Železnikih in Žireh ter zbirko Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Leta 1962 je bil s postavitvijo Škoparjeve hiše na grajskem vrtu odprt muzej na prostem, sledile so še postavitve kozolca, mlina, čebelnjaka, hleva, sušilnice sadja, vodnjaka in oglarske kolibe. Leta 1965 je bila v muzeju na gradu odprta galerija, kjer so razstavljali vrhunski slovenski umetniki. Pododbora Muzejskega društva Škofja Loka v Žireh in Železnikih sta v sodelovanju z Loškim muzejem strokovno pomagala pri postavitvi prvih zbirk, ki sta zrasli v muzeja (Železniki 1969, Žiri 1970). Leta 1981 je bila v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah pod strokovnim vodstvom Loškega muzeja postavljena zbirka borcev Cankarjevega bataljona. Muzej je v skladu s svojim poslanstvom in področjem dela, ki pokriva nekdanje Loško gospostvo (danes občine Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gorenja vas - Poljane), skozi leta delovanja odpiral nove dislocirane enote (dvorec na Visokem 2016) in galerije (Galerija Franceta Miheliča 1995, Galerija Ivana Groharja 2000).
