Prostozidarstvo na Slovenskem v 19. stoletju, od bonapartističnih lož v dobi francoskega medvladja in Ilirskih provinc do sprememb v času dualizma

Predavanje bo osvetlilo delovanje in pomen prostozidarskih lož na Slovenskem v 19. stoletju njihove povezave in najbolj vidne posameznike. Kar nekaj Slovencev je že v 19. stoletju v obdobju Avstro-Ogrske našlo pot v t. i. avstrijske mejne lože, in tiste na Hrvaškem. Prav tako so konec 19. stoletja postale močno aktivne Italijanske lože.

Leta 1795 je bilo prostozidarstvo v Avstrijskih deželah prepovedano in z aktivnostmi so prenehale številne lože od Trsta do Dunaja in tudi Ljubljane. Po prihodu Francozov v slovenske dežele pa so kmalu tudi tu vzklile prostozidarske lože. Prva loža, Levantinska oljka (Olivier du Levant) v Kopru, je začela delovati spomladi leta 1806. Francoski častniki in uradniki, ki so bili nameščeni v Ljubljani, so junija 1811 v Ljubljani ustanovili novo prostozidarsko ložo Prijatelji rimskega kralja in Napoleona (Les Amis du Roi de Rome et de Napoleon), ki je kmalu dobila tudi del slovenskega članstva. Po odhodu Francozov konec leta 1813 in obnovitvi avstrijske oblasti so lože prenehale z delom, saj je v veljavo znova stopil leta 1795 izdani predpis cesarja Franca, ki je prepovedoval prostozidarska združenja. V nemirnem, prevratniškem letu 1848 je sicer kratko kazalo, da se bo odnos avstrijskega vrha do prostozidarstva pod vplivom liberalnih političnih gibanj in maja 1848 sprejete ustave, ki je zagotavljala svobodo združevanja, spremenil, kar pa je bilo le kratkega daha. Z razdelitvijo habsburške monarhije na avstrijski in ogrski del leta 1867 je vsak del dobil svojo ustavo in zakonodajo. Nova zakonodaja v ogrskem delu je dopuščala društva, ki so lahko delovala brez prisotnosti in nadzora vladnih pooblaščencev. Tako so ogrski predpisi omogočili obnovitev prostozidarskih lož in njihovih aktivnosti. Velika loža Ogrske je odigrala pomembno vlogo pri obnovi in širitvi prostozidarstva na slovanskem jugu. Leta 1872 je ponovno vnesla “prostozidarsko svetlobo” na Hrvaško. Loža je bila ustanovljena v Sisku leta 1872 pod imenom Zur Nachstenliebe, po preselitvi v Zagreb leta 1904 je spremenila ime v Ljubezen bližnjega (Ljubav bližnjega). Leta 1871 je bila na Ogrskem tik ob meji z Avstrijo ustanovljena prva avstrijska mejna loža Humanitas. V naslednjih letih so ji sledile še druge.

Avstrijski prostozidarji so si močno prizadevali, da bi spremenili zakon o društvih.

Predavanje poteka v sklopu spremljevalnega programa razstave Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914.