Dora Vodnik Pegam
DORA VODNIK PEGAM (1898–1975), prevajalka, profesorica, publicistka
Šolanje in delo
Dora Vodnik Pegam se je rodila v Škofji Loki očetu Jožetu (po poklicu klepar in kotlar) in materi Jerici (rojeni Cirar). Po domače se je pri hiši reklo “pri Kuferšmidu”. Osnovno šolo je obiskovala v Škofji Loki, šolanje pa nadaljevala na učiteljišču pri uršulinkah (1914–1918). V letih 1919–1920 je bila učiteljica v Borovljah na Koroškem, kjer je Slovencem pomagala pri pripravah na plebiscit. V letih 1921–1925 je na Filozofski fakulteti študirala filozofijo, pedagogiko in nemščino. Po diplomi je do leta 1943 poučevala na učiteljišču, nato jo je domobranska policija zaprla. Po vojni je bila ravnateljica bežigrajske gimnazije (1945–1948), do leta 1960 je poučevala nemščino na Poljanski gimnaziji, po upokojitvi pa na Ekonomski fakulteti in večerni gimnaziji na Šubičevi ulici. Vodila in poučevala je tudi intenzivne tečaje nemškega jezika.
Strokovno in publicistično delo
Napisala je več učbenikov za nemški jezik, slovnico in slovarček ter prevedla številne eseje, romane in strokovna dela. Za slepo in slabovidno mladino je napisala učbenik za nemški jezik v Braillovi pisavi, sodelovala je pri prevodu Novega ali Holandskega katekizma (izšel 1971). Aktivna je bila v gibanju katoliške študentske mladine in v njenem glasilu Križ na gori. Kot publicistka je objavljala v revijah Mentor, Vigred, Ženski svet, Mladika, Dejanje in Naša žena. V svojem pisanju se je zavzemala za primernejši položaj žensk v družbi in zakonski vezi. Ukvarjala se je z vlogo žensk v vzgoji, protestirala ob ukinitvi ženskih letnikov na učiteljskih šolah in pisala o poklicno izobraženi ženski v sodobni družbi.
Profesorski ceh
Kljub službam in življenju v drugih mestih je ostajala povezana s Škofjo Loko. Ena teh povezav je bilo aktivno sodelovanje v t. i. profesorskem cehu (ustanovljen leta 1930). Šlo je za neformalno druženje loških profesorjev, ki so bili zaposleni v različnih krajih. Srečanja so potekala enkrat letno. Dora se je srečanj udeležila šestkrat, med drugim tudi srečanja leta 1932, ko so si ogledali uršulinski samostan, grad in vrt, popoldne pa se odpeljali v dvorec na Visokem v goste h gospe Franji Tavčar. Profesorjem se je tedaj pridružil tudi Anton Vodnik, pesnik, kritik in urednik ter Dorin mož od leta 1927.
Ena ključnih vlog, ki jo je Dora imela v profesorskem cehu, je bila pobuda za ustanovitev muzeja v Škofji Loki. To je leta 1936 na rednem letnem srečanju ceha prebral France Planina, navzoči, med njimi tudi Dora Pegam-Vodnik, pa so jo soglasno sprejeli, podpisali in poslali na občino. Muzej je bil ustanovljen leta 1939.
