Steklena jagoda iz bronastodobne naselbine na Trati pri Škofji Loki – najstarejši stekleni predmet s področja Slovenije

Na Trati pri Škofji Loki so med letoma 2018 in 2020 potekala arheološka izkopavanja na območju Velikih dobrav in Kozinovega boršta nad Godešičem. Med raziskavo se je pokazalo, da se je tu nahajala večja prazgodovinska naselbina iz pozne srednje bronaste dobe (15. do 12. stoletje pr. Kr.). Nižinska naselbina je ležala na ravnini Sorškega polja, vzhodno od potoka Žabnica.

S sistematičnimi arheološkimi raziskavami, ki jih je izvajalo podjetje Avgusta, d. o. o., pod vodstvom arheologinje Barbare Brezigar, so bili na raziskani površini 18.868 m2 odkriti ostanki prazgodovinske vasi z najmanj 43 dokumentiranimi objekti. Stavbe se da prepoznati na podlagi lege jam za lesene kole, ki kažejo večinoma enostavne pravokotne tlorise. Med navpično postavljenimi lesenimi koli – stojkami so bile stene, narejene iz prepleta vej in zamazane z glino s t. i. stenskim lepom. Velikost objektov se je gibala med 5 × 3 m in 7 × 3 m, nekateri pa so bili večji in so dosegali velikost tudi do 30 × 10 m. Poselitvena slika kaže naselbino raztresenega tipa brez obrambnih struktur. Meje naselbine še niso bile odkrite.

Znotraj objektov in na prostoru med hišami je bilo odkritih več shrambnih in odpadnih jam, iz katerih izhaja večina keramičnega gradiva. Med najdbami so bili predvsem odlomki keramičnih posod za pripravo in shranjevanje hrane, pa tudi kamnite žrmlje – preprosti ročni mlin ter terilni kamni za mletje in drobljenje zrnja žitaric. S paleobotaničnimi raziskavami, pri katerih proučujemo mikroskopske in makroskopske rastlinske ostanke, so bili odkriti sledovi pšenice, ječmena, prosa in stročnic, kot sta leča in bob. V notranjosti ene izmed hiš so bile najdene še keramične uteži za statve, kar dokazuje, da so se prebivalci naselbine ukvarjali tudi s tkanjem.

Zagotovo najpomembnejša najdba pa je majhna nakitna jagoda iz svetlo modrega stekla, ki v premeru meri 9,4 mm, njena višina pa znaša 4,8 mm. Kemična analiza jagode je pokazala, da gre za natrijevo steklo, katerega številne kemične primesi, ugotovljene z analizo, kažejo na njegov izvor v vzhodnomediteranskem prostoru oziroma na področju Mezopotamije. Datiramo jo lahko v čas trajanja naselbine, in sicer v obdobje od 15. do 12. stoletja pr. Kr. Najverjetneje je bila nekoč del ogrlice ali pa je bila našita kot okras na obleki.

Prvi stekleni predmeti, to so predvsem steklene jagode in predmeti za okraševanje, so znani iz sredine 3. tisočletja pr. Kr. Kosi surovega stekla in drobni stekleni izdelki, odkriti na najdiščih današnjega Iraka, kažejo, da so Sumerci prvi poznali skrivnost proizvodnje in obdelave stekla. Steklene posode se pojavijo več stoletij kasneje, okrog leta 1500 pr. Kr. Med najstarejše sodijo najdbe z najdišč hetitskega kraljestva in Sirije, njihovo uporabo omenjajo tudi pisni viri.

Doslej najstarejše znane steklene najdbe v Sloveniji so izhajale iz obdobja kulture žarnih grobišč. Za najstarejši stekleni predmet je do nedavnega veljala steklena jagoda iz groba 289, odkritega v Dobovi, ki izvira iz 11. stoletja pr. Kr. V mlajših grobovih kulture žarnih grobišč, od 9. do 8. stoletja pr. Kr., postajajo steklene najdbe pogostejše in kot pridatke pogosto srečujemo priložene ogrlice iz steklenih jagod. Jagode so bile najprej večinoma majhne in bele ali modre barve. V nekaterih grobovih v Novem mestu, ki sodijo na prehod iz bronaste v železno dobo, se pojavljajo tudi večje modre jagode z belimi ali rumenimi očesci. V starejši železni dobi doživi stekleno okrasje v evropskem in slovenskem prostoru izreden razcvet v barvah in oblikah, pojavijo pa se tudi prve steklene posode. Steklene jagode so običajno nanizane v dolge ogrlice, najdemo jih tudi našite na oblačilih. Jagode so okrogle, sodčaste, cevaste, oblikovane kot košarice, ovnove glavice ali ptice, nekatere imajo celo železne zanke za obešanje. Barvne kombinacije so zelo pestre, okrasni motivi obsegajo valovnice, pike, cikcak linije, očesca in aplike drugobarvnega stekla. Kot zanimivost lahko povemo, da je bilo v gomili I iz Stične najdenih 20.500 steklenih jagod, precej bogat pa je bil tudi grob z Magdalenske gore, v katerem so našteli 7310 steklenih jagod.

Na Loškem doslej nismo poznali naselbinskih najdb iz obdobja bronaste dobe, zato je že samo odkritje tako obsežne naselbine z izjemno bogatimi najdbami predstavljalo veliko presenečenje. Za piko na i pa je poskrbela še najdba uvožene steklene jagode, ki predstavlja ne samo lokalno zanimivost, ampak je pomembna tudi v nacionalnem smislu kot najstarejši stekleni predmet s področja Slovenije.

 

Pripravil: Jože Štukl

 

UPORABLJENA LITERATURA:

• Brezigar, Barbara: Preliminarno poročilo o arheološkem izkopavanju na Trati pri Škofji Loki zaradi širitve stavbnih zemljišč vzhodno od obstoječe industrijske cone Trata na območju arheološkega najdišča Godešič (parc. št. 162/2, k. o. Godešič), december 2018.
• Brezigar, Barbara: Preliminarno poročilo o arheološkem izkopavanju na Trati pri Škofji Loki zaradi širitve stavbnih zemljišč vzhodno od obstoječe industrijske cone Trata na območju arheološkega najdišča Godešič – modul 6 (parc. št. 162/1, k. o. Godešič), februar 2021.
• Lazar, Irena: Rimsko steklo Slovenije. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, 2003.
• Lazar, Irena: Pogled skozi steklo. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2022.
• Leghissa, Elena et al.: The earliest glass from the territory of Slovenia. Documenta Praehistorica L, 2023.