Pretekli dogodki

Kakšna je glina na dotik? Kaj vse lahko nastane iz njenega gnetenja? Na delavnici bomo predstavili osnovne tehnike oblikovanja gline. Pred ustvarjalnim delom se bomo sprehodili po razstavi Sodobna umetniška keramika iz Narodnega muzeja Slovenije, kar bo odličen vir navdiha, saj se bomo seznanili z raznolikostjo in kreativnostjo sodobnih umetnikov, ki ustvarjajo z glino.

Predavanje je del spremljevalnega programa razstave Sodobna umetniška keramika iz Narodnega muzeja Slovenije.

Ana Duša in Andraž Polič sta pripovedovalca, ona z besedo, on z glasbo. V tokratnem naboru bodo angleške, slovenske in italijanske ljudske zgodbe in nekaj avtorskih pesmi za popoln jesenski večer. V njih se prepletajo ljubezen in smrt, veselje in žalost, solze in smeh. Življenjske zgodbe, skratka, ki se tičejo vseh in ki zlezejo pod kožo vsakomur, ki jim nastavi svoje voljno uho.

Keramika in kinetika združujeta dva na prvi pogled nasprotujoča si koncepta. Na predavanju bomo raziskali, kako se združujeta prek različnih umetniških praks – instalacije, videa, performansa. Predstavljeni bodo avtorji, ki ustvarjajo na presečišču keramike in kinetike, spoznali pa bomo tudi potenciale gline in keramike.

Po razstavi bo vodil dr. Skavčenko, velik poznavalec Jazbečevega življenja, pridružil se mu bo tudi avtor.

Z dr. Jevgenijem Skavčenkom smo se spoznali konec prejšnjega tisočletja, ko so v znanstvenih krogih završali zapisi o novih dognanjih glede arheološkega najdišča preživelega mesta Katastropolis. Dr. Jevgenij Skavčenko, strokovnjak na področju plastologije, vede, ki se sooča z novimi pogledi na Katastropolis, je na široko in globoko razpredal že v pogovoru z novinarjem za Plastos, Časopis za genetsko mehaniko, anarhantropozoologijo in novo frenologijo (Forum Ljubljana & Umetnostna galerija Maribor, 2001). O rasi Plastosov, ki so rezultat človeških genetskih poskus, pa je dr. Skavčenko govoril tudi ob postavitvi Muzeja Plastos v Narodnem muzeju Slovenije. Šele kasneje pa se doktor posvetil še raziskovanju Jazbečevega življenja in dela.

Razstava, predavanje in gobarsko-mikološki izobraževalni sprehod po Loški učni poti.

Loški muzej s svojimi zbirkami predstavlja kulturno in naravno dediščino Škofjeloškega, javnosti pa želimo izostriti čut za okolje tudi v okviru različnih dogodkov. V letošnjem letu smo tako gostili medvrstni ekološki koncert AnimotMuzik in ga pospremili s predstavitvijo grajskih vrtov, na jesenskem dogodku pa vam bomo približali svet gliv.

Škofjeloško gobarsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1974, letos praznuje 50. obletnico. Ob tem okroglem jubileju in v spomin letos preminulemu mentorju, dolgoletnemu članu in predsedniku društva Andreju Jesenku organizira v sodelovanju z Loškim muzejem tridnevno gobarsko dogajanje.

Preživite dopoldne na Loškem gradu! Tokratna grajska matineja bo malo drugačna. Na predzadnjo soboto v mesecu se boste lahko z muzejskim vodnikom odpravili na ogled stalnih zbirk ter spoznali bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega. Vodstvo bomo tokrat razširili z ogledom zbirke škofjeloškega pasijona. Matineja bo potekala v okviru dnevov Evropske mreže za praznovanje velikega tedna in velike noči 2024 (Days of the European network of Holy Week and Easter celebrations 2024). Vstop je prost.

Na delavnici si bomo ogledali muzejsko zbirko del Ivana Groharja in se s pomočjo reprodukcij seznanili z obdobjem impresionizma pri nas. Spoznali bomo, na kakšen način so slikali impresionisti, kakšne barve so uporabljali in na kaj so bili pri slikanju najbolj pozorni. Po načelih impresionizma bomo ustvarjali na grajskem vrtu. Izmojstrili se bomo v mešanju barv, uporabi kratkih črtic in pikic, s katerimi bomo upodobili poljubne naravne motive z vrta.

Delavnica je primerna za otroke in starše, starejše od 6 let in je brezplačna.

Breda Benedik je od svoje stare mame dobila za popotnico v svet velik objem zgodb, ki jih kot svetinjo še danes nosi s sabo in pripoveduje dalje. Zgodbe in modrosti je nabirala tudi ob druženjih z vaškimi posebneži. S poklicem vzgojiteljice v Vrtcu Škofja Loka pa se je kar 40 let mojstrila kot pripovedovalka in poskrbela tudi za to, da njeno delo prek sodelavk še vedno utripa dalje in nosi stare zgodbe v mlada ušesa. Sodelovala je pri zbiranju materiala in izdaji knjige, kar tresla se je od lepote folklorne pripovedi iz Selške doline. Je izjemna pripovedovalka, ki v sočnosti loškega narečja zajema iz skupne skrinje naših prednikov, pobere iz nje tisto najlepše in predaja dalje novim rodovom.

Breda bo z nami delila zgodbe, ki jih je v dar dobila od svoje družine, pa tudi od vaških posebnežev, nekaj takšnih, ki so bile otrokom v vrtcu najljubše in jih še danes z radostjo pripoveduje vnukom, nekaj pa bo tudi spominov in resničnih zgodb.

Vabimo vas, da na pripovedovalski večer prinesete kakšen inštrument, da bomo med zgodbami skupaj tudi kaj zaigrali in zapeli.

Ste vedeli, da je cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ena najstarejših romarskih cerkva na Slovenskem in ena od treh evropskih cerkva, v katerih hranijo kitovo rebro? Te in številne druge zanimivosti lahko izveste v soboto, 6. julija 2024, ob 11. uri, ko vas bo skozi zgodovino crngrobške cerkve popeljal vodič oz. vodička Loškega muzeja. Udeležba je brezplačna, prijave niso potrebne.

Razstavno-raziskovalni projekt Skupaj postavlja v ospredje ljubiteljsko kulturo (zlasti likovno umetnost) in njen pomen tako za profesionalno kulturo in umetnost kot družbo v celoti. V Loškem muzeju smo ga pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in obsega tri razstave v dveh galerijah, po katerih nas bo popeljala direktorica muzeja in sokustoinja razstav Saša Nabergoj.