Tle se špeglajte, lenuhi, po tej mali, marni muhi!

Čebelarska muzejska zbirka

+10

Muzejska zbirka Tle se špeglajte lenuhi, po tej mali, marni muhi! prikazuje življenjsko okolje kranjske sivke, podrobno predstavi člane čebelje družine in čebelje produkte ter načine, kako čebele in človek pridejo do njih.

Zbirka opozarja na pomen čebele pri opraševanju rastlin in njene ogroženosti zaradi onesnaževanja in klimatskih sprememb ter njeno vlogo v slovenski kulturni dediščini. 

Zbirka je nastala v okviru projekta Med-O-vita, v okviru LAS loškega pogorja v projektu sodelujejo:

Čebelarsko društvo Škofja Loka, Društvo Sožitje - Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Loški muzej Škofja Loka in Razvojna agencija Sora (vodilni partner).

Za radovedne

• Slovenski čebelarji smejo čebelariti izključno s kranjsko čebelo. Kranjska čebela je avtohtona čebelja rasa. Razširjena je na Balkanu, v severni Grčiji in v porečju Do­nave (Bolgarija, Romunija, Madžarska), na severu Alp, Koroškem, Šta­jerskem, Češkem, Slovaškem in do Karpatov. Umetno je naseljena v Nemčijo in drugam. Kranjska čbela je v slovenskem jeziku prvič zapisana v Kmetijskih in rokodelskih novicah in Slovenskem gospodarju leta 1870. Znanstveno ime za kranjsko čebelo Apis mellifera carnica ji je dal entomolog in čebelar dr. August Pollmann leta 1879. Ker je kranjska čebela sive barve, ji rečemo tudi kranjska sivka. 
• Pravi med večinoma kristalizira in se strdi, zato so ga včasih imenovali strd. Strjen (kristaliziran) med je zanesljivo pristen, saj ponaredki nikoli ne kristalizirajo. Če želimo, da med ohrani svoje sestavine, ga ne segrevajmo čez 40°C.Med je najstarejša slaščica, sladilo, ki ga je človek poznal že v pradavnini in je bil vse do rabe trsnega sladkorja ali sladkorne pese edino sladilo v prehrani ljudi.