Klobučarstvo

Klobučarski mojster Jernej Tavčar (1882–1967) v svoji delavnici na Cankarjevem trgu, po domače Piškovc, 1956 <em>Foto: Tone Mlakar, hrani Loški muzej Škofja Loka</em>
Klobučarski mojster Jernej Tavčar (1882–1967) v svoji delavnici na Cankarjevem trgu, po domače Piškovc, 1956 Foto: Tone Mlakar, hrani Loški muzej Škofja Loka
Klobučarska delavnica Jerneja Tavčarja, 1977 <em>Foto: Šturm, hrani Loški muzej Škofja Loka</em>
Klobučarska delavnica Jerneja Tavčarja, 1977 Foto: Šturm, hrani Loški muzej Škofja Loka

Prve omembe klobučarske obrti na Slovenskem segajo v 15. in 16. stoletje, do večjega razmaha pa je prišlo v 17. stoletju. V Škofji Loki ima, tako kot mnoge druge obrti, svoj izvor v srednjeveški cehovski organizaciji in tu so bile, poleg v Ljubljani in Kranju, ene od najbolj poznanih delavnic na Slovenskem. Leta 1633 so se škofjeloški klobučarji pridružili kranjskim in skupaj ustanovili ceh, ki so ga posvetili sv. Janezu Evangelistu in Janezu Krstniku.

Osnovne surovine, ki so jih uporabljali klobučarji, so bile volnena polst ter goveja in zajčja dlaka. Škofjeloški izdelovalci klobukov so volno kupovali od kmetov iz Selške in Poljanske doline, dlako pa pri usnjarjih. Med izdelki so prevladovali zlasti moški in otroški klobuki, medtem ko so ženske klobuke izdelovali le po naročilu. Izdelovali so še copate, škornje, rokavice s palcem, vložke za čevlje in plošče iz filca, t. i. “filcplošče”. Svoje izdelke so prodajali v domačem kraju ter na sejmih v Železnikih, Selcih, Idriji, Tolminu, Kranju, Ljubljani in na Jesenicah.

Najstarejša znana klobučarska delavnica v Škofji Loki se je nahajala na naslovu Mesto 45, kjer se je po domače reklo pri Klopčarju (danes Cankarjev trg 8). Sprva je tam delavnico vodil Jernej Eksler (tudi Oechsler, Öchsler), v lasti družine pa je ostala do leta 1815, ko jo je Jernejev vnuk Franc prodal klobučarskemu pomočniku Jakobu Grudnu.

V Škofji Loki je klobučarska obrt največji razmah dosegla v 19. stoletju, ko je bilo tu kar deset klobučarskih mojstrov. Zadnji loški klobučar je bil Jernej Tavčar, ki je imel svojo delavnico v pritličnih prostorih hiše na naslovu Mesto 42, po domače pri Piškovec (danes Cankarjev trg 11). Jernej se je obrti izučil pri svojem očetu Tomažu Tavčarju v delavnici na naslovu Mesto 76 (danes Spodnji trg 8). V hiši na Cankarjevem trgu je začel delati leta 1920, leta 1930 pa je že obstoječi delavnici prizidal še eno. V prvi je sam izdeloval klobuke, v drugi pa je njegov brat Franc Tavčar kot pomočnik delal copate in škornje iz polsti. V isti stavbi je bila tudi prodajalna. Obrt se je pri hiši obdržala vse do Jernejeve smrti leta 1967. S smrtjo zadnjega klobučarskega mojstra pa izdelovanje klobukov v Škofji Loki ni prenehalo. Leta 1921 je namreč v Škofji Loki začela delovati tovarna klobukov Šešir, ki je nadaljevala klobučarsko dejavnost.