Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Loški muzej vabi k sodelovanju študentke in študente ter osebe s statusom s. p., ki jih veseli delo vodičke in vodiča v muzeju.
Pri tem poudarjamo, da ne gre za razpis za delovno mesto vodiča in ne nudimo rednega delovnega razmerja oziroma zaposlitve.
18. december smo v Loškem muzeju posvetili dolgemu 19. stoletju na Loškem. Simpozij, vodeni ogledi in odprtje nove razstave so nas popeljali skozi zgodovino in umetnost tega izjemnega obdobja.
Dvanajst dni po božiču, tj. 6. januarja, je praznik Svetih treh kraljev, v Matejevem evangeliju imenovanih modri z Vzhoda. Ker so Sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija.
Za Slovence je predvečer praznika svetih treh kraljev tretji sveti večer (prvi sveti večer je večer pred božičem, drugi silvestrovo pred novim letom). Stara navada je, da na vse tri svete večere v družinah molijo ter blagoslovijo (pokropijo z blagoslovljeno vodo in pokadijo s kadilom) svoje domove in gospodarska poslopja. Na predvečer praznika svetih treh kraljev pa na podboje vrat s kredo izpišejo začetnice njihovih imen in letnico: 20 + M + G + B + 25.
V 19. stoletju in prej so na predvečer praznika na mizo, prekrito z belim prtom, položili božični kruh poprtnjak skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo in vejico iz cvetnonedeljske butare ter razpelom. Na omenjeni praznik so kruh razrezali in vsak je dobil košček, le krajček so shranili. Košček poprtnjaka so ponudili vsakemu, ki je prišel v hišo. Nekaj so ga dali tudi živini, sa je božični kruh veljal kot zaščitno in zdravilno sredstvo ter naj bi dobro vplival na pridelek.
Loški grad, ki se je ohranil vse do danes v precej spremenjeni obliki, je imel skozi stoletja zelo burno zgodovino. Poleg številnih prezidav je od 19. stoletja dalje zamenjal kar nekaj lastnikov, ki so ga prilagajali duhu časa in svojim potrebam. Zato se od originalne opreme ni ohranilo popolnoma nič. Ohranili pa so se trije popisi premičnega inventarja, ki so nastali v času vlade freisinškega škofa Konrada III. (1314–1322). V vsakem izmed grajskih prostorov so popisovalci natančno zabeležili ves premični inventar, ki je ostal na gradu vsakič, ko se je škof z obiska v Škofji Loki vrnil domov v Freising. Ti popisi so danes dragocen vir za proučevanje srednjeveške materialne kulture. Poleg tega imajo neprecenljivo zgodovinsko vrednost, saj predstavljajo najstarejše ohranjene popise grajskih inventarjev z današnjega slovenskega področja. Kot zanimivost lahko povemo, da so že v prvi polovici 13. stoletja na Loškem gradu posedovali in uporabljali med drugim tudi številne steklene predmete. Predvidevamo, da so bili ti stekleni predmeti večinoma uvoženi, kar je še posebej očitno za posebno obliko steklenih posod – angsterje, ki jih tokrat podrobneje predstavljamo.
Januarja bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do sobote od 10.00 do 17.00.
Galerija Ivana Groharja bo odprta od torka do nedelje med 10. in 14. uro, ob sredah med 10. in 17. uro. Od 20. do 28. januarja bo zaradi priprave nove razstave zaprta.
Drage prijateljice in prijatelji,
leto se počasi poslavlja in čas je za pogled na pretekle mesece, polne lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Prav ob koncu iztekajočega se leta smo v prvem nadstropju gradu odprli novo stalno zbirko starih knjig in v Galeriji na gradu razstavo Umetnosti 19. stoletja na Loškem.
Ob božiču in novem letu vam želimo vse najlepše. Naj vam božični duh prinese veselje in mir, novo leto pa odpre vrata novim priložnostim in uspehom.
Decembra je Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do nedelje med 10. in 17. uro, Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje med 10. in 14. uro, ob sredah med 10. in 17. uro.
Muzej bo 24. in 31. decembra odprt od 10. do 14. ure.
Muzej in galerija bosta 25. decembra, 1. in 2. januarja zaprta.
Veselimo se vašega obiska v letu, ki prihaja!
Od 9. do 15. decembra 2024 se bomo slovenski muzeji in galerije ponovno predstavljali v spletni promocijski akciji Naprej v preteklost.
Od sredine decembra dalje bo v muzejski vitrini Fokus na ogled nova razstava Kako smo se ženili?, ki govori o poročnih običajih v dolgem 19. stoletju.
Po petih letih načrtovanja, dela in pregledovanja starih knjig je bila v Loškem muzeju Škofja Loka v sredo, 27. novembra 2024, odprta nova stalna zbirka starih knjig. Grajska knjižnica, kot bi jo tudi lahko poimenovali, vsebuje približno 3500 enot, ki so nastale v času od konca 16. do 20. stoletja.
Gobe so za ljudi na Škofjeloškem že več stoletij pomembne z različnih vidikov. K zavedanju njihovega pomena so v veliki meri prispevale naravne danosti – predvsem kakovostni življenjski prostori, ki so omogočali množično rast gob.