Etnološke zbirke
Črna kuhinja, svetila
Na prehodu v etnološke zbirke je črna kuhinja, v njej so predmeti, povezani z nekdanjo kuho in peko. Na ogled so tudi svetila iz obdobja pred elektrifikacijo.
Stavbarstvo
V stavbarski zbirki sta prikazani kmečki hiši s črno kuhinjo, kmečki dvorec, meščanska hiša in dvojni kozolec s Tavčarjeve domačije na Visokem. Zbirko dopolnjujejo še izdelki kovaške obrti.
Poljedelstvo, živinoreja, prehrana, promet
V prostoru se seznanimo z zgodovino in predmeti v zvezi s čebelarstvom, poljedelstvom, živinorejo, prehrano ter prometom in transportom iz 19. in začetka 20 stoletja.
Obrtne zbirke
Na obrtnih zbirkah predstavljamo obrti, s katerimi so se ukvarjali ljudje na podeželju in v mestu in so pomembne za loško območje od srednjega veka, nekatere vse do danes. Prikazani so obrtniški izdelki, postopki, orodja in materiali za njihovo izdelavo.
Sitarstvo, čipkarstvo
S sitarstvom se je od 16. do srede 20. stoletja ukvarjal revnejši sloj prebivalcev v vaseh od Kranja do Škofje Loke, s središčem v Stražišču in Bitnjah. Sita so tkali iz konjske žime in jih izvažali v več evropskih držav.
Klekljana čipka se je sredi 19. stoletja na loško ozemlje razširila iz rudarske Idrije, kjer se klekljarstvo prvič omenja že leta 1696. V začetku 20. stoletja so na Loškem delovale že tri klekljarske šole. Danes je klekljanje v Sloveniji vpisano na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Klobučarstvo, glavnikarstvo
Škofjeloški klobučarji so skupaj s kranjskimi leta 1633 ustanovili svoj ceh. Iz ovčje volne in zajčje dlake so izdelovali predvsem moške in otroške klobuke ter škornje in copate. Leta 1921 je bila v Škofji Loki ustanovljena Tovarna klobukov Šešir.
Glavnikarska obrt se v Škofji Loki prvič omenja leta 1752. Iz govejih in koštrunovih rogov so izdelovali predvsem različne glavnike, pa tudi žlice, koščene ročaje za nože in vilice, sprehajalne palice itn.
Platnarstvo, barvarstvo
Kultura sejanja in predelave lanu je bila na Loškem znana že v 12. stoletju. V 18. stoletju je Škofja Loka postala središče gorenjskega platnarstva, pomembna pa je bila tudi v evropskem merilu.
Platnarstvo je vzpodbudilo razvoj barvarske obrti, ki se kot cehovska obrt prvič omenja leta 1673. Sprva so platno le barvali, v začetku 19. stoletja so začeli nanj tiskati vzorce.
Mali kruhek, umetno cvetje
Mali kruhek je loško medeno pecivo, ki se oblikuje na dva načina: testo odtiskujejo v posebej za to izrezljane lesene modele ali pa ga oblikujejo in krasijo ročno (dražgoški kruhek). Znanje o izdelovanju medenega peciva je med ljudi prešlo iz uršulinskega samostana v Škofji Loki.
Umetno cvetje iz voska, blaga in papirja so izdelovale loške klarise že sredi 18. stoletja in z njim krasile nabožne kipce. Pozneje je bilo izdelovanje cvetja iz krep papirja za nekatere ženske pomembna domača obrt. Z njim so ljudje krasili svoje bivalne prostore, znamenja, cerkvene oltarje in si ga ob posebnih priložnostih (npr. poroka, nabor, pogreb) nadeli tudi sami.
Obiščite Muzej+ in izvedite še več zanimivosti iz etnoloških zbirk Loškega muzeja!
